Evropseke države članice Zveze Nato izražajo namen krepitve razvoja obrambnih sposobnosti Evrope. Trenutno je namen povečanja vojaških proračunov članic iz pretekle zaveze 2,0% na 3,5%, morda več. Znano je, da je malo držav dosegalo že prvotne obveze. To pomeni, da bodo toliko težje dosegle nove cilje, kar je logično.
Za razvoj obrambnih sposobnosti ni dovolj povišanje proračuna. Treba bo pospešeno razvijati vojaško industrijo, kibernetske zmogljivosti, izobraževanje, kadre, oborožitev, opremo ...

Na ta način naj bi Evropa dosegla stopnjo obrambne samozadostnosti, ki bi bila primerljiva z ZDA. Vprašanje je kako bo to dosegla in koliko časa bo potrebovala za dosego tega cilja. Po hitrih analizah bi Evropa iz aktualnega izhodišča potrebovala 10 do 15 let, v najslabšem primeru pa celo do 20 let.

Primerjava vojske ZDA in vojsk evropskih držav

1. Pomembne vojaške zmogljivosti ZDA in Evrope (javni viri)

ZDA: Približno 880 milijard $ (2023), kar je skoraj 40 % svetovne vojaške porabe

EU skupaj: O

Da kriza v Ukrajini traja že od leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim, je neskončno ponavljanje dejstev. Ko je Rusija pred tremi let izvedla ponovni vojaški napad na Ukrajino, je bila Ukrajina že vojaško močnejša, vendar se še vedno ne more primerjati z vojaško silo Rusije, ki je sicer svetovna sila le zaradi atomskega orožja. Brez tega je regionalna sila in nič kaj dosti več. Tri dolga leta že svet gleda rušenje, pobijanje, klanje in trpljenje, ki ga nismo videli od druge svetovne vojne. Kljub temu zahodni svet z Bidnovo Ameriko vred ni zbral dovolj poguma, da bi Rusijo potisnil na kolena. S tem je pokazal vso svojo šibkost odločanja in ukrepanja in dokazal, da boleha za odvisnostjo od zablod kulturnega marksizma in zelene histerije.

Če je kdo pričakoval, da bo šel Trump po tej neučinkoviti poti, se je pač zmotil, zdaj pa vijejo roke. Po Trumpovi ponovni inavguraciji za predsednika ZDA je prišlo poleg velikega zasuka politike do vojne v Ukrajini še do mnogih drugih velikih sprememb. Te

Beležka: Ljubljana z Jankovićem vse bolj zaostali balkanski pašaluk

Po skoraj dvajsetih letih župnovanja Zorana Jankovića iz Saraorcev v Srbiji, se Ljubljana spreminja v balkansko provinco (beri vukojebino). Mesto je vse bolj zanemarjeno in umazano, ceste so luknjaste, promet je nepretočen, zelenice niso vzdrževane, na več mestih pa lahko najdemo kupe smeti, odpadnega materiala in odvržene predmete, česar dneve in tedne nihče ne pospravi. Podhodi pod vpadnicami v mesto so poscani, stene so porisali lokalni urbani »umetniki«, delavci komunale pa se jim izogibajo kot votlinam z gobavci. Janković s svojim »sanjskim moštvom« iz Mercatorja na drugi strani gradi spomenike jugočrki Ć in mnoge finančno nepregledne projekte. Zadnji med njimi je kopališče Ilirija, ki se je od začetka gradnje s sedemnajstimi aneksi podražil za dvajsed milijonov evrov.

Če bi bil Janković s svojo ekipo res velesposoben menedžer in poslovnež, za kakršnega se predstavlja, ne bi projekta Ilirija pred začetkom gradnje p

Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze je bila Rusija na kolenih. Gospodarstvo in trg nista delovala, vojska je životarila, v državi pa je vladala mafija in korupcija. Bilo je jasno, da Rusija potrebuje red in sistem, ki bo deloval. Redna politika tega ni zmogla, zato se je reorganizirala nekdanja politična policija z imenom Komitet gosudarstvennoy bezopasnosti (Odbor za državno varnost), z znano kratico KGB in postavila na oblast Vladimirja Putina. Opozicijo so v državi dovolili v omejenem obsegu zaradi videza, Putin je utrdil oblast s trdo roko, Rusija pa se je začela krepiti.

Putin - KGB kader

Ruske notranje razmere niso bile v skladu z uradnimi načeli zahodnega sveta, vsi pa so z Rusijo na veliko sodelovali na vseh področjih, ker so v tem videli lastne koristi, ne pa tudi nevarnosti. Putin se je na primer z nemško kanclerko Angelo merkel pogovarjal zdaj v nemščini, zdaj v ruščini. Angela namreč izvira iz nekdanje Vzhodne Nemčije, kjer je bil Putin dolga leta operativec

Avtor članka je še vedno močno na strani od Rusije napadene Ukrajine. Drugačen odnos do nje je namreč krivičen in v nasprotju z vsemi dosedanjimi dogovori in celo mednarodnim pravom. Še posebej v tem času bode v oči budimpeški sporazum iz leta 1994, ki vsebuje zagotovilo varnosti in celovitosti Ukrajine v zameno, da se odpove atomskemu orožju. Sporazum je sopodpisala tudi aktualna agresorska Rusija. Toda zgodovina nas uči, da v trenutku, ko svetovne velesile prevzamejo vajeti, sporazumi ne veljajo več, mednarodno pravo pa je tolažba za tiste, ki jih veliki ne vzamejo na vlak. Žal so krivice stalnica v naših življenjih.

Osredotočanje na Trumpovo osebnost in značilnosti gospodarstvenika, ki misli poslovno, je preveč omejeno. To je sicer pomembna okoliščina, ki pa postane nepomembna, če na to ne gledamo tudi širše.

Na kratko poglejmo kaj bi lahko bilo ozadje Trumpove globalne akcije v katero očitno vključuje tudi Putina. Donald Trump vidi globalne odnose skozi prizmo transakcijskih dogovor

Janković odstopi! Ko je Janković v času množičnih in dolgotrajnih protestov v Srbiji kot župan MOL pisal predsedniku Vučiću pismo podpore, bi morali v Ljubljani in Sloveniji dokončno zazvoniti vsi zvonovi, Janković pa bi moral leteti z županske funkcije kot je dolg in širok.

Škodljivec in sramota prve klase - spomnimo

Zoran Janković je župan Mestne občine (MOL) od leta 2006. V preteklih skoraj dvajsetih letih je s svojo ekipo naredil veliko nepopravljive škode. Za tisto, kar je mogoče sanirati pa bomo potrebovali povsem novo sposobno ekipo mestne uprave. Ta se bo morala lotiti ustavitve gradnje kanalizacije preko zajetja pitne vode in vzpostaviti prvotno stanje, urediti cestni, ulični in mirujoči promet, sanirati delovanje zdravstvenih domov, izgnati ideologijo LGBT iz šol in vrtcev, pretrgati vpliv Balkana, narediti mesto spet varno in še kaj. Predvsem pa mora MOL uveljaviti pravne standarde in preglednost delovanja, zlasti investicij.

Beležka: Kriminalec, ki prispeva v dobrodelne name

Po moji oceni se Danska in EU napačno odzivata na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije. Neposredna vojaška invazija bi bila preveč tvegana in kontraproduktivna. Bolj verjeten scenarij je propagandna in hibridna vojna, kjer bi ZDA poskušale prevzeti nadzor nad Grenlandijo prek vplivanja na javno mnenje. Klasičen vojaški napad z invazijo bi bil že zaradi klimatskih razmer in drugih vplivnih dejavnikov kontraproduktiven in celo za ZDA predrag. Grenlandija je privlačna v stabilnem miru, ne v vojaških razmerah. Opazovalec lahko hitro ugotovi, da se Kitajska o tem vprašanju javno skoraj ne odziva, zagotovo pa ni pasivna. Tudi rusija ne drži križem rok, čeprav je prezaposlena z vojno v Ukrajini.

Beležka: Grenlandija je najmanj gosto poseljena regija na svetu. Po podatkih iz leta 2023 ima 56.583 prebivalcev na površini 2.166.086 km/2.

Grenlandija
Če bi želeli v trenutnih geopolitičnih razmerah prevzeti nadzor nad Grenlandijo, bi bila smiselna aktivnost v več ko