Prometna nesreča, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar, je odprla vprašanja, ki presegajo samo okoliščine nesreče. V njenem vozilu je bila tudi njena dolgoletna prijateljica Viktorija Krivolutskaja. O njej je danes znanih precej več podatkov kot pred leti, med njimi tudi okoliščine, ki imajo lahko varnostno-politični pomen.

Javno dostopni podatki sicer (še) ne dokazujejo, da je Krivolutskaja povezana z rusko obveščevalno službo. Prav tako ni dokazov, da bi bila z njo povezana predsednica. O tem pa obstajajo resni indici in odprta vprašanja, ki jih je treba temeljito preveriti.

Kdo je Viktorija Krivolutskaja

Krivolutskaja je Rusinja iz Krasnojarska. V Slovenijo je prišla pred več kot desetletjem, njena povezava s Pirc Musarjevo pa je postala osebna, poslovna in športna. Bila je prokuristka podjetja Net Produkcija, povezana je bila z odvetniško družbo Pirc Musar, s predsednico pa sta tekmovali tudi v bowlingu in postali državni prvakinji v dvojicah.

Leta 2007 je bila Krivolutskaja udeležena v prometni nesreči s smrtnim izidom v Avstriji. Motorist Johann Dobernig je umrl, Krivolutskaja pa je bila pozneje pravnomočno obsojena na eno leto zapora. To samo po sebi ni varnostni zadržek, je pa del njene življenjske zgodovine, ki mora biti pri celoviti varnostni presoji in pri podelitvi državljanstva znana in upoštevana.

Leta 2016 je pridobila slovensko državljanstvo. Po javno objavljenih podatkih naj bi šlo za izredno naturalizacijo. Pri tem je pomembno vprašanje, na kakšni podlagi je bil ugotovljen nacionalni interes za njen sprejem v državljanstvo in kakšno varnostno preverjanje je bilo pri tem opravljeno. Športni rezultati v relativno neprepoznavnem športu to ne morejo biti, prometna nesreča, ki je kaznivo dejanje pa je lahko velik zadržek.

Roman Jeglič je nova pomembna varnostno-obveščevalna okoliščina

Krivolutskaja je potrdila, da je bila z njim v preteklosti v partnerski zvezi. Dnevnik in Avstrijska tiskovna agencija (APA) sta ugotovila, da sta bila Krivolutskaja in Jeglič leta 2009 prijavljena na istem naslovu v Krasnojarsku.

Jeglič pa ni bil običajen poslovnež. Bil je načelnik kriminalistične službe UNZ Ljubljana mesto (še v jugi), pozneje namestnik direktorja Varnostno-informativne službe (VIS), torej slovenske obveščevalne službe v času osamosvajanja in po njem. Pozneje je deloval v Rusiji.

Zaradi korektnosti je treba povedati, da to ne dokazuje povezave Krivolutskaje z ruskimi obveščevalnimi službami. Je pa pomemben indic, ki se ga pri varnostni presoji ne sme prezreti. Nasprotno, poleg ostalega je treba to dati pod drobnogled, saj gre vendar za osebo, ki ji je uspelo prodreti v skoraj intimni krog predsednice Republike Slovenije.

Rusija in predsednica

Po javno objavljenih podatkih sta Pirc Musarjeva in Krivolutskaja v letih pred predsedničinim mandatom večkrat skupaj obiskali Rusijo. Zadnjič naj bi bili v Moskvi ob prehodu v leto 2022.

Ti obiski postanejo v kombinaciji z drugimi okoliščinami močno legitimno vprašanje, kakšna je bila dejanska narava vseh povezav Krivolutskaje z Rusijo, s kom je bila v stikih in ali jih je slovenski varnostni sistem sploh zaznal.

Trditev, da je bila varnostno preverjena ne sme biti konec zgodbe

Urad predsednice pravi, da je bila Krivolutskaja pred pridobitvijo državljanstva ustrezno varnostno preverjena in da predsednica od pristojnih služb ni dobila opozorila o morebitnem varnostnem tveganju. Morda, vendar pa varnostno preverjanje ni doživljenjsko jamstvo, da se v prihodnosti ne more pojaviti nov varnostni zadržek. Po prvotnem preverjanju se lahko pojavijo nova dejstva, ki jih takratni postopek iz različnih razlogov ni zajel.

Največja sistemska težava je kdo preverja predsednico

Gre za pomembno sistemsko vprašanje, ki je vitalnega pomena, saj gre za vlogo in pomen samega vrha države.

Zakon o tajnih podatkih predsedniku republike omogoča dostop do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja za dostop. Predsednica torej ni v enakem položaju kot nek uradnik, ki mora pridobiti varnostno dovoljenje.

Za imetnike takšnih dovoljenj zakon predvideva tudi vmesno varnostno preverjanje, če se med posedovanjem dovoljenja za dostop do tajnih podatkov pojavijo kakršnikoli varnostni pomisleki na podlagi novih dejstev ali novonastale situacije.

Težava je v tem, da predsednica dovoljenja nima, saj ga po trenutni zakonodaji tudi ne potrebuje.

Pomembno konkretno vprašanje:

Kdo in po kakšnem postopku preveri predsednico republike, če se pojavijo nove okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o njeni varnostni zanesljivosti, ki je na tem položaju nujna.

To ni le vprašanje o politični odgovornosti Nataše Pirc Musar. Je vprašanje nacionalno-varnostnega sistema, ki je v tem delu očitno pomanjkljiv.

Če bi se pri katerem koli drugem posamezniku z dostopom do najobčutljivejših državnih skrivnosti pojavila kombinacija novih varnostnih indicev, bi bilo povsem normalno pričakovati ponovno presojo. Predsednik republike in drugi visoki funkcionarji, ki po zakonu ne potrebujejo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, pri tem ne bi smeli biti izjema.

Hipoteza, ki je ne smemo niti zavrniti niti razglasiti za dejstvo

Najbolj občutljiva možnost je, da bi bile nekatere povezave, ki so se danes pokazale kot pomembne, del širšega vplivnega omrežja.

Za takšno trditev ni dovolj dokazov in jih kot razlog za temeljito obdelavo niti ne potrebujemo ampak jih pravzaprav iščemo. Prav to je naloga in odgovornost varnostnih organov.

Treba je ugotoviti predvsem:

• kdo in zakaj je Krivolutskajo pripeljal v Slovenijo - motiv;
• kako in zakaj je pridobila slovensko državljanstvo;
• kdo jo je takrat varnostno preverjal;
• kakšna je bila njena dejanska dejavnost v Rusiji in s kom je bila povezana;
• kakšna je bila poleg partnerskega odnosa narava njenega odnosa z Jegličem;
• s kom je Jeglič sodeloval v Rusiji;
• ali so obstajale povezave z ruskimi državnimi ali varnostnimi strukturami;
• in ali je katera od teh informacij danes relevantna za varnost predsednice in
• ali je Jeglič še živ in ali je kakorkoli aktiven.

Gre za vprašanja pristojnim institucijam, predvsem za Sovo. Znano je, da se lahko v vohunskih krogih partnerske zveze sklepajo tudi zaradi višjih interesov. Seks in denar sta glavni orodji za vzpostavitev zaupanja ali odvisnosti.

Pomembne okoliščine

Obstaja kumulacija okoliščin: rusko poreklo, življenje in delovanje v Rusiji, dolgoletna osebna in poslovna bližina s predsednico, nekdanja partnerska zveza z nekdanjim visokim obveščevalnim funkcionarjem (VIS), skupno bivanje v Rusiji, slovensko državljanstvo in danes neposreden dostop do predsednice tudi na delovnem mestu in v njenem varovanem vozilu. Pomembna okoliščina, ki ustvarja zaupanje, je njuno tesno prijateljevanje.

Kombinacija okoliščin je dovolj resna, da zahteva preverjanje.

Varnostna služba ne obstaja zato, da bi dokazovala že storjeno škodo. Obstaja zato, da bi pravočasno prepoznala tveganje in preprečila škodo, če je ta že nastala pa da se povzročanje škode ustavi.

Kdo si želi predsednico, ki se je znašla v okoliščinah iz katerih ni izhoda. Ima(mo) namreč problem če je za vse, kar prihaja na dan vedela ali pa če ni vedela. Osnova je v tem ali ji še lahko zaupamo ali ne. Jaz ji ne.