Genocid pomeni sistematično uničenje določene etnične, verske, rasne ali narodne skupine. V tem članku želim predstaviti uradno priznane genocide, njihovo časovno in geografsko razporeditev, ter pravni in politični kontekst.

Uradna definicija genocida po konvenciji OZN o genocidu, 1948

Genocid je definiran v 2. členu Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (sprejeta 9. decembra 1948), ki se glasi:
“Genocid pomeni katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom, da se v celoti ali delno uniči nacionalna, etnična, rasna ali verska skupina kot taka:”

1. Ubijanje članov skupine;
2. Povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine;
3. Namerno podvrženje skupine življenjskim razmeram, katerih namen je njeno delno ali popolno uničenje;
4. Uvajanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine;
5. Prisilno prenašanje otrok iz ene skupine v drugo.

Ključni element te definicije je namera, torej zavestna odločitev, da se neka skupina uniči kot taka, v celoti ali delno.
Genocid ni omejen le na množične poboje ampak lahko vključuje tudi politične, gospodarske ali kulturne ukrepe, če so ti namenjeni uničenju skupine.

Po tej definiciji je bila komunistična revolucija tudi v Jugoslaviji in Sloveniji večkrat proučevana v smislu ali je šlo za genocid. Revolucija ima veliko elementov genocida, vendar uradno ni priznana kot genocid. Množičnost, sistematičnost in nesporen namen čiščenja političnih nasprotnikov uradnih institucij za zdaj ni prepričal, da je šlo za genocid.

Posmrtni ostanki izvensodnih povojnih pobojev v Sloveniji
Preglednica uradno priznanih genocidov

Preglednica genocidov v svetu
Geografska razporeditev genocidov

Genocidi so se zgodili na treh celinah:
- Evropa: Holokavst, Srebrenica, Holodomor, Armenski genocid
- Afrika: Ruanda, Darfur, Namibija (Herero in Nama)
- Azija: Kambodža, Mjanmar (Rohinge), Irak (Jezidi)

Zaključek

Vse izvršene genocide je treba obravnavati na enak način in z obžalovanjem. Namen spomina je, da se taki zločini ne bi ponavljali nikjer po svetu. Gre za najhujšo kršitev človekovih pravic in zahteva globalno zavezanost k preprečevanju in kaznovanju. Zločini, ki niso kaznovani, se namreč ponavljajo. Spomin izobraževanje in ozaveščanje ostajata ključna za preprečevanje prihodnjih zločinov vseh vrst.