#Komentar
Javnost nestrpno pričakuje končni razplet
Sodba sodišča:
Splošno sodišče EU je razglasilo sodbo v zadevi obiska Vere Jourove na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Smo priča novi epizodi pravne farse, ki razkriva globoko krizo preglednosti v Evropski komisiji in Evropski uniji kot instituciji povezave držav. Sodba je delno ugodila tožbi Milana Zvera. Sodišče je ugotovilo, da je Evropska komisija nezakonito zadržala vpogled v tretjo točko opomnika obiska komisarke Vere Jourove, ki se nanaša na pogovor o vsebini imenovani »Kaj hočemo od Accetta«. Sodišče je naložilo razkritje te vsebine. Hkrati je sodišče sicer zavrnilo nekatere širše zahtevke, kar pušča prostor za nadaljnje razprave o obsegu vpliva EU na države članice. Ta odločitev je oster opomin institucijam, ki so zavestno ignorirale odgovornost. Gre za ustavne sodnike v Sloveniji, predvsem predsednik Matej Acceto in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
‼ Velika zmaga na Sodišču EU ‼
Sodba ugotavlja, da je Evropska komisija ravnala nezakonito, ko mi ni omogočila vpogleda v 3. točko opomnika za obisk Vere Jourove v Sloveniji. Zdaj bomo končno lahko videli celotno vsebino poglavja “Kaj hočemo od Accetta” pic.twitter.com/LnZFDsUjfx— Milan Zver (@MilanZver) June 18, 2025
Zgodba o obisku Jourove leta 2023 v času odločanja o noveli zakona o RTV Slovenija, že od samega začetka zaudarja po političnem vmešavanju EK na državo članico in njeno ureditev. Takrat je sodišče namreč kmalu po obisku Jourove spremenilo svojo odločitev o zadržanju izvajanja novele zakona o RTV.
Zver je po dolgotrajnih prizadevanjih uspel razkriti del resnice, a vztrajno prikrivanje tretje točke opomnika je sprožilo upravičene dvome. Evropska komisija, pod vodstvom von der Leynove se je oklepala birokratskih izgovorov, da gre za notranje zadeve, čeprav je šlo za vprašanje temeljnih pravic do informacij. Sodba potrjuje nezakonitost tega zavračanja, kar je očiten madež na kredibilnosti Komisije. Von der Leynova, ki bi morala biti varuhinja evropskih standardov, je s podporo takšnemu ravnanju dokazala, da ji preglednost ni v interesu, če ogroža politične zaveze.
Ustavno sodišče Slovenije spredsednikom Matejem Accettom je s tem primerom postalo simbol pasivnosti in dvoličnosti. Srečanje z Jourovo med ključnim odločanjem o RTV ni bilo naključje, ampak močan alarm. Namesto da bi sodniki zagotovili neodvisnost in zahtevali transparentnost, so molčali, kar vzbuja močne dvome o njihovih motivih. Če pritiska ni bilo, bi morali javno razjasniti okoliščine, pa tega niso storili, kar je vzbujalo utemeljen sum o političnem pritisku na sodišče. Sodba Splošnega sodišča sicer ne dokazuje neposrednega vpliva, a razkritje vsebine opomnika bo nedvomno razjasnilo resnico.
Ta škandal ni le slovenska zgodba. Je test za celotno EU. Zavračanje vpogleda ni bila naključna napaka, ampak sistematičen poskus prikrivanja resnice, kar sodba zdaj delno razkriva. Von der Leynova bi morala že takoj po obisku ukrepati in zahtevati odgovornost od Jourove, namesto da brani status quo. Prav tako bi morali ustavni sodniki v Sloveniji odstopiti, saj ne zmorejo transparentnega delovanja in zagotoviti neodvisnosti. Sodba je korak k resnici, a prava zmaga bo nastopila šele, ko bodo odgovorni končno odgovarjali. Začetek, ki ga je na sodišču dosegel Milan Zver, je obetaven. Morda so spremembe na bolje glede odnosa do javnosti blizu.
pred 2 dnevoma