Primer Denisa Avdića, priljubljenega radijskega voditelja, ki je nekaj dni po dobrodelni akciji Radia 1 poplačal osebni kredit v višini več kot 100.000 evrov, je v javnosti vzbudil resne dvome in vprašanja. Časovna bližina med zbiranjem sredstev za poplavljence in poplačilom kredita je sprožila špekulacije o morebitni zlorabi zaupanja donatorjev. Dokler Avdić ne pojasni izvora tega premoženja, ostajajo odprta vprašanja, ki zahtevajo tako njegovo osebno odgovornost kot ukrepanje pristojnih institucij. V članku je kritična osvetlitev obveznosti Avdića in institucij v skladu s slovensko zakonodajo ter poudarjen pomen transparentnosti v dobrodelnih akcijah.

Transparentnost je nujna in higienična

Kot javna oseba, ki je neposredno povezana z organizacijo dobrodelne akcije Radia 1, ima Denis Avdić moralno in družbeno odgovornost, da javnosti pojasni izvor sredstev, s katerimi je poplačal kredit v višini najmanj 115.000 evrov. Časovna povezava med dobrodelnim maratonom 22. decembra 2021 in poplačilom kredita 28. decembra 2021 je preveč očitna, da bi jo javnost prezrla. Tudi če je denar pridobljen iz zakonitih virov, kar je povsem mogoče, glede na Avdićevo dolgoletno kariero v medijih, je njegova dolžnost, da to dokaže z jasnimi dokazili, kot so bančni izpiski, pogodbe o zaslužkih ali druge relevantne finančne evidence.
Avdić do zdaj ni dal jasnega pojasnila, kar je razvidno iz množice objav na platformi X in Facebook, kar le še poglablja dvome. Namesto izjav, ki jih javnost dojema kot izogibanje, bi moral Avdić javno objaviti dokumente, ki dokazujejo izvor denarja (npr. plačilne liste, prihranke, prodajo premoženja ali druge dohodke).
Pojasiti bi moral tudi časovno »naključje« med akcijo in poplačilom kredita. S tem bi razblinil sume o morebitni povezavi z zbranimi sredstvi.

Dokler tega ne stori, ostaja dvom v pošteno pridobljen denar. To ne škoduje le njegovemu ugledu, temveč tudi zaupanju v Radio 1 in prihodnje dobrodelne akcije.
Izostaja proaktivno ukrepanje kot nekaj najbolj normalnega
Slovenska zakonodaja jasno opredeljuje postopke za obravnavo premoženja neznanega izvora, kar pomeni, da imajo pristojne institucije (Finančna uprava Republike Slovenije in Urad za preprečevanje pranja denarja – FURS in UPPD) ključno vlogo pri razjasnitvi tega primera. Njihove obveznosti vključujejo

Preverjanje izvora premoženja:

Po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) mora posameznik dokazati zakonit izvor premoženja, če obstaja sum, da sredstva niso pridobljena na legitimen način. Poplačilo kredita v višini 115.000 evrov v kratkem času po dobrodelni akciji bi moralo sprožiti vsaj preliminarno preverjanje s strani FURS. Če Avdić ne bi mogel dokazati izvora, bi lahko FURS zaračunal 70-odstotno dohodnino na nepojasnjeno premoženje.
FURS bi moral proaktivno ukrepati, še posebej, ker so se špekulacije pojavile v javnosti in na platformi X, kar lahko služi kot povod za prijavo ali sum.

Preprečevanje pranja denarja:
Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) so banke dolžne poročati o sumljivih transakcijah UPPD. Transakcija v višini 115.000 evrov, ki ni v skladu z znanimi dohodki posameznika ali je časovno povezana z dobrodelno akcijo, bi morala vzbuditi pozornost banke, kjer je bil kredit poplačan in na to opozoriti UPPD. UPPD bi moral preveriti, ali obstajajo znaki pranja denarja ali drugih nezakonitih dejavnosti, in po potrebi začeti preiskavo.

Preverjanje finančnih tokov

FURS in UPPD bi morala pregledati finančne tokove, povezane z dobrodelno akcijo Radia 1, da potrdita, ali so bila vsa zbrana sredstva porabljena v skladu z namenom. Fundacija Radia 1 bi morala predložiti podrobno poročilo o porabi sredstev, kar je standardna praksa pri humanitarnih akcijah. Če ni tako pa imamo sistemski problem.

Trenutno ni javnih dokazov, da so institucije že začele preiskavo, kar je zaskrbljujoče. Takšna pasivnost lahko spodkopava zaupanje v delovanje državnih organov, saj javnost pričakuje hitro in odločno ukrepanje v primerih, ki vključujejo potencialno zlorabo dobrodelnih sredstev.

Zaupanje v dobrodelnost na preizkušnji

Slovenci smo znani po svoji dobrodelnosti, kar je s primerom Avdić na preizkušnji. Ta presega posameznika in odpira širša vprašanja o transparentnosti dobrodelnih akcij v Sloveniji. Ko javne osebe, kot je Avdić, ne predložijo jasnih dokazov, ne tvegajo le osebnega ugleda, temveč tudi zaupanje v humanitarne pobude. Enako velja za institucije, ki bi morale delovati kot varuhi javnega interesa. Če FURS in UPPD ne ukrepata, obstaja tveganje, da se podobne situacije ponovijo, kar bi lahko odvrnilo posameznike od doniranja v prihodnje.

Sklep

Primer Denisa Avdića je opozorilo, da transparentnost ni le želja, temveč nuja tako za javne osebe kot za institucije. Dokler Avdić ne predloži jasnih dokazov o izvoru sredstev, bo senca dvoma visela nad njim in Radio 1. Hkrati institucije, kot sta FURS in UPPD, nosijo odgovornost, da zaščitijo javni interes in preprečijo morebitne zlorabe. V času, ko je zaupanje v dobrodelne akcije že tako krhko, je hitro in odprto ukrepanje edini način, da se povrne vera v pravičnost in poštenost.