Na 13. kongresu Slovenske demokratske stranke (SDS) je 24. maja 2025 v Ormožu stranka pod vodstvom Janeza Janše sprejela jasno vizijo: Koalicija z volivci pred volitvami in ustavna večina razuma za povrnitev države iz rok političnih, gospodarskih in medijskih elit, ki lomastijo po Sloveniji in jo sistematično uničujejo. Z resolucijo "Vzemi državo nazaj. Tvoja je" je SDS poudarila, da bo po volitvah 2026 sodelovala le s strankami, ki spoštujejo ustavo in podpirajo obsodbo vseh totalitarnih režimov – fašizma, nacizma in komunizma, da jim je mar za razvoj ter človeka. Če takih partnerjev ne bo dovolj, je stranka pripravljena počakati, saj sodelovanje z "nedemokrati" ni sprejemljivo. Ta strategija, podkrepljena z zvestobo vrednotam demokracije, pravne države, gospodarske svobode, domoljubja in solidarnosti, postavlja SDS v položaj, da lahko doseže močno zmago na volitvah 2026, preseže 30 do 35 % podpore ali celo več in sestavi vlado, ki bo vrnila Slovenijo na pot osamosvojitvenih idealov.

Polarizacija je prekletstvo tranzicijske levice

Slovenska politika je globoko razdeljena, a krivda za to ne leži pri SDS, kar kot lajna ponavljajo večinski mediji in zatohla levičarska politika brez idej. Tranzicijska levica in v njej stranke, kot so Gibanje Svoboda, SD in Levica vztrajajo pri socialističnih floskulah, zagovarjajo državno lastnino in ščitijo zlagano zgodovino, ki poveličuje NOB, medtem ko zavračajo obsodbo komunističnih zločinov. Gre za neverjetno vstrajanje pri standardih propadle Jugoslavije, zaradi česar so se zagozdili sredi prehoda v demokratično odprto in svobodno družbo. Po anketi Parsifal SC (2020) 55 % Slovencev podpira obsodbo komunizma, a 60 % vidi NOB kot del identitete, kar kaže na razkol, ki ga levica izkorišča za polarizacijo. Levičarske stranke so dosledno zavračale sodelovanje s pomladno opcijo prav zaradi vztrajanj te te pri končanju prehoda v sodobno demokratično družbo, to pa vztrajno preprečuje dialog in poglablja delitve.

Janez Janša, kljub desetletjem napadov od afere Depala vas (1994) do političnega konstrukta Patrie in Trente (20 let pregona) ostaja trdna figura, ki se bori proti politično motiviranim pregonom. Mediji, ki v 70 % poročajo negativno ali celo sovražno o SDS, in politično aktivni NVO-ji z Metelkove 6 (npr. Tudi petkovi kolesarji na biciklih) dodatno krepijo polarizacijo, saj ščitijo levičarsko agendo in podtikljivo obtožujejo Janšo za neofašizem. V takem okolju je trdna drža SDS edini logičen odgovor, saj popuščanje tranzicijski levici tvega zdrs v socialistične politike, ki nasprotujejo gospodarski svobodi in demokraciji.

Koalicija z volivci omogoča moč neposrednega stika

Strategija "koalicije z volivci", razglašena na kongresu, je pameten in logičen odgovor na medijsko pristranskost in levičarsko polarizacijo. SDS s svojo mrežo preko 30.000 članov in zanesljivo volilno bazo stavi na neposreden stik z volivci. Kampanje od vrat do vrat, vprašalniki in regijski dogodki, povečujejo zaupanje za 15 % (Valicon, 2023). Direkten pristop k volivcem omogoča SDS, da preseže medijsko blokado in nagovori neodločene volivce, ki so bili ob pomoči podtaknjenih afer in večinskih medijev ključni za nekatere zmage nasprotnikov (Cerar in Golob, še prej pa Janković).

Zlasti mladi, ki jih SDS nagovarja prek Slovenske demokratske mladine (SDM), so pomemben cilj. To je populacija, ki potrebuje trden temelj za ustvarjalnost (30 % mladih živi pri starših, Eurostat, 2023). Omogočanje novega pristopa in zaposlovanju mladih lahko stranka pritegne novo generacijo, ne da bi se odpovedala vrednotam gospodarske svobode in solidarnosti. Mladi so sicer usmerjeni k doseganju novih pomembnih ciljev, vendar večinsko ne nasprotujejo potrebi po iskanju resnice iz preteklosti. Ta je namreč nujna za razbremenitev družbe kot celote.

Ustavna večina razuma je pot do zmage in zaključka tranzicije

Ustavna večina je nujna za zaključek tranzicije. Leve stranke zagotavljajo, da so demokratične in napredne, istočasno pa ne prebijejo bariere, ki loči sodobno demokracijo od zatohle komunistične ideologije ter za njo značilne diktature. Njihov neomajni ščit pred razbremenitvijo preteklosti jih je prikoval v večno tranzicijo, kar naj bi bil prehod in ne stanje. Za dosego ustavne večine (60 poslancev) mora SDS preseči 30 do 35 % podpore in zgraditi koalicijo s strankami, kot so NSi in SLS kot morebiti s še kako novo. Ta mora imeti jasno potrjeno identiteto, kar zagotavlja zanesljivost v partnerstvu, ki je nujna za uresničitev nujnih ciljev.

Trdna večina brez šibkih partnerjev (primer Logar)

Anže Logar s stranko Demokrati, ki trenutno dosega le 4 % podpore (Parsifal, 2025), ne predstavlja rešitve. Njegova podpora v predsedniški kampanji je izhajala iz baze SDS, njegova Platforma sodelovanja pa tvega razpršitev desnih glasov. Glede na sestavo stranke z vseh vetrov je treba to stranko obravnavati kot nezanesljivo, saj nima identitete. Trdna in kredibilna stranka mora biti postavljena na trdnih temeljih in mora rasti generično, kjer se utrjuje pripadnost. Tako je zrastla SDS, ki je danes najmočnejša politična sila v državi, njena močna struktura pa ji zagotavlja, da se ne zamaje niti, ko se jo skuša spodkopavati z namišljenimi aferami in političnimi konstrukti, zlasti pregonom njenega predsednika Janeza Janše in čiščenjem t.i. janšistov in vseh državnih struktur.

Pot do ustavne večine

SDS lahko na volitvah 2026 ali celo prej doseže močno zmago in sestavi vlado, če sledi strategiji svojega 13. kongresa. Koalicija z volivci, sodelovanje le z ustavnimi strankami in zavračanje nedemokratov je nekaj najbolj normalnega. Neupoštevanje teh osnovnih standardov levih strank je grozljivo spoznanje današnjega časa. Z zvestobo vrednotam demokracije, pravne države, gospodarske svobode, domoljubja in solidarnosti lahko SDS ohrani trdno držo proti pravosodnim krivicam (Patria, Trenta, Novič, Radonjić ipd.) in levičarski zlagani zgodovini.

SDS bi po logiki stvari morala pritegniti neodločene volivce z gospodarskimi rešitvami. Stranka ponuja sodobne in drugod preizkušene rešitve na področju dravstva, stanovanjske politke, davkov, odnosa do demografskega problema, varnosti in s tem v zvezi migracijami ...

Gladitev nesporazumov z Novo Slovenijo je odvisno predvsem od NSi, ki je sprožila napetosti po volitvah 2022, ko si je v sodelovanju z Gibanjem svoboda prilastila položaje v parlamentarnih telesih, ki ji ne pripadajo. Nova Slovenija bo morala sprejeti tudi demokratični standard, da si vsaka stranka sama izbira predsednika, ki je v primeru zmage te stranke na volitvah tudi predsednik vlade.

Z resolucijo "Vzemi državo nazaj. Tvoja je" SDS nagovarja Slovence, ki verjamejo v osamosvojitvene ideale, saj država pripada ljudem, ki imajo v njej tudi oblast. Brez popuščanja in z doslednim zagovarjanjem pravih stališč je ustavna večina razuma dosegljiva.