Bojan Požar je na svojem portalu Požareport objavil zaprosilo policije naj ji posreduje vire informacij za svoje članke o aferi Karigador, v katero je vpleten tudi novinar dvomljivega slovesa Igor Kršinar iz revije Reporter. Več o tem je v več člankih o tej zadevi na prej navedenem portalu Pošareport, odmeven predhodni odziv pa tudi na spletni strani, ki jo pravkar berete:

http://davorinkopse.si/qpost/404211

ŠOKANTNO! Kršinarju se kot bumerang vrača njegova novinarska zloba

V slovenskem medijskem prostoru se razkriva nova zgodba o moralnem in poklicnem zdrsu, ki postavlja pod vprašaj integriteto novinarja Igorja Kršinarja iz revije Reporter. Dejanja Igorja Kršinarja so po mnenju mnogih presegla meje etike in se spust

Članek na Požareportu:

http://pozareport.si/post/839380/afera-karigador-nadaljevanje-kriminalisti-zelijo-od-bojana-pozarja-naj-izda-svoje-vire-in-o-tem-molci-

Afera Karigador, nadaljevanje: kriminalisti želijo od Bojana Požarja, naj izda svoje vire in o tem molči

Ko človek že pomisli, da ga na slovenski medijsko-politično-poslovno sceni ne more nič več presenetiti, pride sporočilo Policijske uprave Celje, ...

V sodobnih demokratičnih družbah je varovanje novinarskih virov temeljni kamen svobode tiska in neodvisnega novinarstva. Nedavni primer, o katerem piše novinar Bojan požar na svojem portalu Požareport, v katerem je Policijska uprava Celje od njega zahtevala razkritje virov informacij in hkrati molk o tej zahtevi (nora oblika pritiska na novinarja), odpira resna vprašanja o spoštovanju pravnih in etičnih standardov organov pregona. Evidentna je nesprejemljivost takšnih zahtev z vidika pravnih okvirov, poklicnih standardov in širšega družbenega konteksta, hkrati pa obravnava vprašanje neprimernega postopanja policije z uporabo pisnega zaprosila namesto morebitnega informativnega pogovora brez kakršnihkoli pritiskov.

Nenavaden dopis policijske uprave s pozivom k razkritju virov:

Viri novinarjev uživajo ustavnopravno zaščito

Varovanje novinarskih virov je v Sloveniji in širši evropski pravni praksi priznano kot ključni element svobode izražanja, ki jo zagotavljajo 39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v precedenčni odločitvi iz leta 2018 jasno potrdilo, da novinarji niso dolžni razkriti svojih virov, razen v izjemnih primerih, kjer javni interes očitno pretehta nad načelom zaupnosti virov. Takšni primeri so redki in morajo biti utemeljeni z jasnimi dokazi, na primer z grožnjo javni varnosti ali hudimi kaznivimi dejanji.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v več sodbah, kot je primer Goodwin proti Združenemu kraljestvu (1996), poudarilo, da je zaščita novinarskih virov bistvena za svoboden pretok informacij in delovanje demokratične družbe. Vsaka zahteva po razkritju virov mora biti sorazmerna, utemeljena in podprta z natančno opredeljenim javnim interesom. V primeru Požarjevega dopisa policija ni navedla specifičnih kaznivih dejanj ali konkretnih razlogov, ki bi upravičevali takšno zahtevo, kar je v nasprotju s pravnimi standardi.

Povzetek odločitve evropskega sodišča:

https://hudoc.echr.coe.int/fre#{%22itemid%22:[%22002-9155%22]}

Poleg tega je v skladu z Zakonom o medijih (ZMed) in Kodeksom novinarjev Slovenije varovanje virov etično načelo, ki ga novinarji morajo spoštovati, Podatke o virih morajo novinarji razkriti le v izjemnih primerih, kot so sodno utemeljeni zahtevki, povezani z javno varnostjo. Policijsko zaprosilo, ki ne specificira narave kaznivega dejanja in zahteva molk brez pravne podlage, ne izpolnjuje teh kriterijev in je zato pravno vprašljivo. Prav ta poziv brez pravne podlage pa vsebuje poziv policije novinarju.

Etične dimenzije in poklicni standardi

Novinarstvo temelji na zaupanju med novinarji in njihovimi viri. Razkritje virov bi ogrozilo to zaupanje in onemogočilo dostop do informacij javnega pomena, zlasti v primerih, ki razkrivajo nepravilnosti ali korupcijo. Pravila poklicnih standardov novinarstav jasno določajo, da morajo novinarji varovati zaupnost virov, razen če sodni organi dokažejo izjemen javni interes. V Požarjevem primeru policija ni ponudila nobenih dokazov, ki bi upravičevali prekinitev te etične zaveze.
Poleg tega je zahteva po molku o samem zaprosilu etično in pravno problematična. Transparentnost delovanja organov pregona je temelj pravne države, in zahteva po molku brez jasne pravne podlage vzbuja sum o poskusu prikrivanja ali pritiska na novinarja. Takšno ravnanje lahko razumemo kot poskus omejevanja svobode tiska in javne razprave, kar je v nasprotju z demokratičnimi načeli. V interesu policijske preiskave je k molku zavezana le policija in drugi vklučeni organi (tudi odvetniki), novinarji pa ne.

Pisno zaprosilo namesto informativnega pogovora je najmanj nenavadno

Policijsko zaprosilo, poslano v pisni obliki, namesto povabila na informativni pogovor, je nenavaden in nestrokoven pristop. Informativni pogovor je običajna praksa, ki omogoča prostovoljno izmenjavo informacij, hkrati pa spoštuje pravico novinarja, da zavrne razkritje virov. Pisno zaprosilo, kot je bilo poslano Požarju, je formalno in obvezujoče, kar ustvarja vtis pritiska in neupoštevanja pravnih standardov. Poleg tega zahteva po molku brez pravne podlage, kot je sodni nalog, kaže na pomanjkanje razumevanja pravnih omejitev policijskega delovanja.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) določa, da morajo policijski postopki temeljiti na zakonitosti, sorazmernosti in strokovnosti. V tem primeru policija ni navedla specifične pravne podlage za zahtevo, niti ni pojasnila, kako bi razkritje virov prispevalo k preiskavi. Takšno ravnanje ne le krši pravila stroke, temveč tudi spodkopava zaupanje javnosti v delovanje policije.

Širši kontekst pritiska policije na novinarje

Zahteve po razkritju novinarskih virov imajo daljnosežne posledice za svobodo tiska in demokratično družbo. Novinarji pogosto razkrivajo nepravilnosti, ki so v javnem interesu, kot so korupcija, zloraba oblasti ali kriminalna dejanja. Če bi novinarji izgubili zaupanje virov, bi se zmanjšal pretok informacij, kar bi omejilo sposobnost medijev, da nadzirajo delovanje oblasti. V primeru afere Karigador, ki vključuje domnevne poslovne in politične povezave, je novinarsko delo ključno za razkrivanje resnice in zagotavljanje preglednosti.

Sklep

Policijska zahteva po razkritju novinarskih virov, kot je bila naslovljena na Bojana Požarja, je pravno, etično in družbeno nesprejemljiva. Ne spoštuje uveljavljenih pravnih standardov, ki varujejo svobodo tiska, in krši etične norme novinarskega poklica. Nestrokoven pristop z uporabo pisnega zaprosila namesto informativnega pogovora in zahteva po molku brez pravne podlage dodatno poudarjata pomanjkljivosti v postopanju policije. Takšno ravnanje ne le ogroža neodvisnost novinarstva, temveč tudi spodkopava zaupanje v pravno državo in demokratične institucije.