Stranka Demokrati se v javnosti predstavlja kot nova desnosredinska politična sila, vendar analiza njihovega programa kaže nekaj povsem drugega. Temeljne programske točke Demokrati so prežete z liberalno in levo progresivno retoriko, ki je v izrazitem nasprotju s temeljnimi desničarskimi vrednotami. Gre za politični konstrukt, ki želi s preobleko nove desnice nagovoriti volivce, ki so iz različnih razlogov razočarani nad obstoječimi desnosredinskimi opcijami, hkrati pa ohraniti ideološke temelje tranzicijske levice. To je ena najbolj perfidnih gradenj politike na tujih temeljih.

Pred nekaj dnevi objavljene teze društva Platforma sodelovanja kot predhodnice stranke Demokrati z Logarjem. Ta stranka se zaradi preteklosti liderja Logarja deklarira za desno, po vsebini dosedanjega delovanja pa jo lahko kot globalistično stranko uvrstimo globoko čez sredino na levo.

Analiza desetih tez Platforme sodelovanja

🇪🇺🇸🇮 Deset tez Platforme sodelovanja za moč evropskega duha https://t.co/irG4c3Vfxy pic.twitter.com/uDr4CUsyTo

— Platforma Sodelovanja (@sodelujmo) May 8, 2025

1. Svetovni mir je ogrožen kot še nikoli doslej
Ta teza nosi izrazit pacifističen ton, ki je bolj značilen za levico. Desnica običajno poudarja obrambne zmogljivosti države, pomen vojske, nacionalno varnost in suverenost – ne pa univerzalni mir kot glavno politično vrednoto. Miru ne moreš priklicati, moraš ga braniti.

2. Multilateralizem se umika logiki interesnih sfer
Multilateralizem je značilen za liberalno ali levo usmerjeno zunanjo politiko, ki spodbuja sodelovanje prek mednarodnih institucij. Desne stranke praviloma dajejo prednost bilateralnim odnosom, nacionalnim interesom in suverenosti pred globalnim sodelovanjem.

3. Trda moč se postavlja nad sodelovanje in ustvarjalnost
Nasprotovanje 'trdi moči' je značilno za levičarsko protivojaško miselnost. Klasična desnica trdo moč – vojsko, policijo, varnostni aparat – vidi kot nujen steber stabilne in suverene države.

4. Evropska unija ostaja najuspešnejši nadnacionalni projekt v zgodovini
Idealizacija EU kot nadnacionalnega projekta je značilna za federalistične in liberalne politike. Desnica pogosto gleda na EU z vidika nacionalnih interesov in si prizadeva za omejitev njenega vpliva.

5. Evropska unija mora postati močna in povezana demokratična skupnost
Poziv k večji politični integraciji EU pomeni premik v smeri evropskega federalizma, kar je značilno za levico. Desnica nasprotno zagovarja koncept Evrope narodov – sodelovanje brez izgube suverenosti.

6. Brez močne Evropske unije sta ogroženi tudi slovenski prihodnost in suverenost
Predstava, da je nacionalna suverenost odvisna od moči EU, je v nasprotju z desničarskim razumevanjem, po katerem je EU lahko celo grožnja suverenosti. Združene države Evrope so iluzija, kar je temeljna lastnost levičarjev.

7. V Sloveniji primanjkuje strateške razprave o prihodnosti
Teza je ideološko prazna in ne nosi nobenih klasičnih desnih poudarkov, kot so družinske vrednote, nacionalna kultura ali boj proti levim identitetnim agendam. Floskule!

8. Demokratične vrednote so na preizkušnji tudi v Sloveniji
Teza poudarja človekove pravice in pluralizem – teme, ki jih pogosto poudarja levica. Desnica pa poudarja red, odgovornost, domoljubje in kulturni konservatizem. O slednjem pri Demokratih ni sledu.

9. Obramba demokracije zahteva aktivne državljane in državljanke
Poudarjanje participatorne demokracije, 'od spodaj navzgor' pristopov in aktivizma je značilno za levo progresivne modele demokracije, ne za hierarhično in predstavniško demokracijo, kot jo podpira desnica.

10. Sodelovanje je odgovor na izzive nove dobe
Poziv k sodelovanju in preseganju delitev brez jasnega vrednostnega okvira je liberalen ali levičarski pristop. Desnica običajno zagovarja jasne vrednostne temelje in razlikovanje med 'pravim' in 'napačnim', 'našim' in 'drugim'. Demokrati te duše nimajo!

Zaključek
Čeprav se Demokrati deklarirajo kot nova desnosredinska alternativa, njihova vsebina, programska izjava in vrednote nimajo nobene resne povezave s temeljnimi desničarskimi načeli. Njihove teze temeljijo na liberalni retoriki, multilateralizmu, krepitvi nadnacionalnih institucij in poudarjanju človekovih pravic, kar so značilnosti progresivnih političnih opcij, deloma levosredinskih, ne pa klasične desnice.

Dejstvo, da se tak politični program predstavlja kot 'desnosredinski', je v najboljšem primeru izraz strateške nejasnosti, v najslabšem pa zavestna manipulacija – nekakšen politični 'nateg' volivcev, ki iščejo resnično konservativno, suverenistično ali tradicionalno usmerjeno alternativo.

Demokrati tako ne prispevajo h krepitvi desnice, saj vanjo sploh ne sodijo. S svojim zavajajočim pozicioniranjem ustvarjajo meglo v političnem prostoru. Gre torej za klasično zavajanje volivcev na znan način; eno govorijo, drugo delajo.