Beležka: Če spiš v prijateljičini postelji, ko nje ni doma, ne spiš z njo, ne spiš pri njej – spiš pač v njeni postelji. To ni prijateljkstvo in ni seks, ampak je nočitev, kar ima materialno vrednost.

Zagovorniki Goloba, ki je z zastonj letovanjem pri poslovnežu Boštjanu Subotiču, so rekli: “Saj ni nič takega. Vsak kdaj gre k prijatelju na morje.” Drži. A tukaj ni šlo za obisk prijatelja – ker prijatelja sploh ni bilo tam. Ne govorimo o druženju, ampak o uporabi zasebne nepremičnine v odsotnosti lastnika. To pomeni brezplačno nastanitev, kar ni nič drugega kot pridobitev premoženjske koristi. Gre torej za prepovedano sprejemanje daril. Če bo Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila karkoli drugega, bo to nova pridobitev protipravne koristi Golobu. Tokrat v obliki nedovoljenega odpustka za koruptivno ravnanje.

Zgodba tukaj še ni končana. Lastnika omenjene obalne hiše Subotiča je vlada, ki jo vodi Golob, imenovala v kar dva nadzorna sveta državnih bolnišnic. Tukaj nedvomno ne gre za nobeno naključje ampak za dogovor med prijatelji, ki imajo vpliv na delovanje države in si s koruptivnimi metodami zagotovijo nadzor nad milijonskimi posli z medicinskimi pripomočki, aparati in zdravili. Biznis torej za lastne žepe. Vem, sliši se grdo, a taki so vsi znaki.

Subotič je član Golobove Svobode

V tej državi smo že marsikaj doživeli, a huje še ni bilo. Ukradli so še zadnji košček države, ki jo moramo dobiti nazaj. Ta država je od vseh, zato mora biti upravljana z demokratičnimi metodami in sredstvi v korist vseh. Ne gre torej za neko poletno anekdoto ali naključno zgodbo iz običajnega življenja navadnih smrtnikov. Gre za zgodbo ljudi s posebnimi interesi, da ne rečem potrebami. Konflikt interesov je na dlani, ta pa mora biti tudi v konfliktu s pravno državo. Če ta standard preskočimo, bo vedno huje. Standard nam bo še naprej padal, javne storitve bodo vedno manj kvalitetne, vedno manj jih bo, na koncu pa jih ne bo več. Pravzaprav bodo, a ne bodo dostopne vsem pod enakimi pogoji. Že videno – temu se reče socializem.

V politiki je videz enako pomemben kot dejstvo, zato je pomembno, da na volitvah izberemo ljudi z integriteto. Nov obraz je pred volitvami vedno sam ali kandidira v ozkem krogu, njegove hlapce pa spoznamo šele po razglasitvi rezultatov. Pravzaprav, ko začnejo delati. Točno tako se je zgodilo z Golobovim Gibanjem svoboda. Golobova ekipa je na slepo dobila moč, to pa izkorišča za zlorabe. Prva zloraba oblasti je bila serijska razveljavitev sprejetih zakonov v prejšnjem mandatu, vračanje zakonito izrečenih kazni za kršitelje protikoronskih ukrepov in javnega reda.

ronija pa je, da si nekateri še vedno predstavljajo, da ljudje teh stvari ne opazimo. Da bomo naivno sprejeli razlago dopustniške zgodbe: “Saj sta bila samo prijatelja.” Zgodbo lahko razumemo tudi kot podlago za sklepanje, da ta vlada dela samo za prijatelje. To ni čarobna odpustnica za koruptivna in kriminalna dejanja, ampak gre za popolnoma nesprejemljive obremenilne okoliščine, v katerih deluje Golobova koalicija in vlada.
Sistem, v katerem moč pomeni dostop je sistem, kjer prijateljstva vodijo do položajev. V takem sistemu ni več pomembno, kdo si in kaj znaš, ampak s kom si povezan in kaj lahko kdo naredi osebno za koga.

Koliko prijateljev si še lahko “privošči” predsednik vlade na naš račun in koliko njegovih prijateljev si lahko privošči njegove usluge? Gre za usluge, ki jih lahko naredi le s pozicije moči oblasti. In koliko nedovoljenih daril še lahko sprejme, preden kdo reče dovolj? Politične funkcije niso osebna valuta, niso nagrada za zasebne odnose. So zaupanje državljanov, ki ga je treba varovati, ne zlorabljati.

Mnenje ali pojasnilo “saj ni nič takega” je škodljivo in pogubno. Taka stališča polagajo rdečo preprogo na poti v diktaturo. Rabote se namreč ponavljajo in postanejo norma, kompas je vržen stran.