V 102. členu ustave Republike Slovenije je kot temeljna opredelitev funkcije predsednika republike zapisano, da predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Znotraj tega določila ima tudi naloge: razpisuje volitve v državni zbor; razglaša zakone; imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove; opravlja druge zadeve, določene z ustavo.

Preberite še kolumno preteklega tedna: Štiristo tisoč oslov 

Na prvi pogled bi lahko rekli, da je biti predsednik naše države precej enostavna vloga. Ta zajema nekaj malo zahtevnejših uradniških nalog in predstavljanje države in to je to. Ko mnogi govorijo o predsedniški funkciji in njenem pomenu, največkrat izpostavijo pomembne naloge, ki so naštete v ustavi, ob tem pogosto zanemarijo najpomembnejšo nalogo, ki je permanentna. To je predstavljanje države. Reči, da je to nekakšna protokolarna vloga in nič kaj več, je po mojem prepričanju bolj kot ne neodgovorna trditev.

Kandidati za predsednika republike se množijo

Datum volitev predsednika republike še ni znan, se pa nezadržno bliža. Nekateri kandidati so pohiteli in so že najavili svoje kandidature, nedvomno pa se jim bo še kdo pridružil. Kot vsakič se bo tudi tokrat za eno samo mesto potegovalo precejšnje število kandidatov. Med njimi bo večina manj opazna, v najožjo konkurenco pa se bodo prebili kaki štirje. Če nobeden od kandidatov ne bo dosegel vsaj 50 odstotkov plus en glas, bo izveden drugi krog, kjer bosta ostala le še dva najbolje uvrščena v prvem krogu.

Med vsemi ostalimi je svojo kandidaturo najavil Anže Logar. Kandidiral bo s podporo volivcev, kar pomeni, da bo moral zbrati najmanj 5000 podpisov, da bo lahko uradno vložil kandidaturo. Logar izhaja iz Slovenske demokratske stranke, zato mu je ta stranka izrazila svojo podporo. Tudi sam ga podpiram in je moj favorit. Pri svoji podpori se ne bom pretirano ukvarjal z drugimi kandidati, ampak želim izpostaviti svoj pogled na Logarja kot politika in kot kandidata za predsednika.

Anže Logar je bil v času prve in druge Janševe vlade direktor Urada vlade za komuniciranje. Med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu EU si je kot uradni govorec predsedstva hitro nabiral mednarodne politične in diplomatske spretnosti. Volivci so ga prvič izvolili na politično funkcijo leta 2010, ko je prvič postal svetnik v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana, kamor je bil za tem izvoljen še 2014 in 2018. Na lokalni politični ravni se je leta 2018 potegoval za župana Ljubljane.

Med kandidaturo za župana smo ga že poznali tudi kot poslanca Državnega zbora, kamor je bil prvič izvoljen leta 2014. Med kampanjo so bili njegovi nastopi odlično argumentirani, izstopal pa je tudi njegov sodoben program za razvoj glavnega mesta Slovenije. Med kampanjo je bil ves čas korekten. Z drugimi kandidati se ni pretirano ukvarjal, predvsem pa ni bil izključevalen. To odliko goji še danes, saj kandidira s sloganom »ZA prihodnost« pri čemer poudarja pomen povezanosti in sodelovanja.

Logar zaradi svojih odlik seže globoko v sredino volilnega telesa

Anžeta Logarja mnogi že dolgo vidijo na mestu predsednika Slovenske demokratske stranke. Brez dvoma bi bil tudi na tem mestu odličen, vendar pa je treba povedati, da ta stranka že ima vrhunskega predsednika, ki bo to ostal, dokler bo sam želel in bo imel ustrezno podporo v stranki. Zakaj to izpostavljam? Pogosto izrečena mnenja, da bi bila SDS uspešnejša pod vodstvom Anžeta Logarja, prihajajo iz različnih logov z leve in desne, včasih pa se te finte poslužijo tudi novinarji. S kandidaturo Logarja za predsednika republike imajo vsi ti priložnost, da ga podprejo in na volitvah na glasovnicah obkrožijo številko pred njegovim imenom. Imajo priložnost izvoliti ga za predsednika države.

Predstavljati Republiko Slovenijo je vsekakor častna in odgovorna funkcija. To lahko najbolje opravlja povezovalna oseba. Besede o povezovanju so na tem mestu premalo. Logar jih lahko v vsakem primeru podpre s svojim dosedanjim delovanjem. V mandatu 2014 do 2018 je prevzel zahtevno nalogo vodenja preiskovalne komisije za preiskovanje bančne luknje. Dela v tej komisiji se je kljub napovedanemu neuspehu lotil resno in sistematično. Na koncu je bilo končno poročilo kljub različnim pogledom zaradi parcialnih interesov sprejeto brez glasu proti.

Najboljši minister za zunanje zadeve

Ko se je marca 2020 formirala tretja Janševa vlada, je postal Anže Logar minister za zunanje zadeve. Po mnogih suhoparnih mandatih je bila to v Mladiki prava osvežitev. V zunanji politiki in diplomaciji so se aktivnosti dinamizirale in tudi ta del politike je postal zanimiv. To je bil čas mnogih zahtevnih izzivov. Evropska unija je bila sredi epidemije novega virusa. V teh razmerah je bilo nujno sodelovanje in medsebojna solidarnost. Slovenija se je v tem času uspešno vključila v vzajemno pomoč pri zagotavljanju zaščitnih sredstev in izmenjave podatkov.

Da bo vlada z ministrom Logarjem uspešna na mednarodnem parketu, se je prvič jasno pokazalo na Blejskem strateškem forumu, izvedenem v letu nastopa tretje Janševe vlade. Ta forum, na katerem se predhodno ni nikoli zbralo toliko tujih predstavnikov, je bila edinstvena priložnost za srečanja in mreženje z regionalnimi in svetovnimi akterji. Na forumu so se zbrali visoki predstavniki EU, številni predsedniki vlad in držav ter mnogi drugi pomembni gostje. To je bila dobra napoved za uspešno predsedovanje Slovenije Svetu EU.

Drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU je bilo vrhunski politični in zunanjepolitični dogodek. Že med dogajanjem je bilo jasno, da bo slovenska vlada delo odlično opravila, to pa se je dokončno potrdilo ob koncu, ko so deževale pohvale z vseh strani. Slovenija je v tem času dosegla večino zastavljenih ciljev, uspešno pa je odprla in zaključila celo nekatera področja, ki niso bila načrtovana za ta čas ali pa so bila že obravnavana in predhodno niso bila uspešno zaključena.

Da slovenska zunanja politika ni od muh, se je izrazito pokazalo tudi ob brutalni vojaški agresiji Rusije na Ukrajino. Stališča Slovenije so bila ves čas jasna in konsistentna do konca mandata. Jasno je bilo izraženo dejstvo, da je Ukrajina napadena in ji je treba pomagati, da v vojni zmaga. Odločilni prelom dogajanja je bil obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, predsednika poljske vlade Mateusza Morawieckega in predsednika češke vlade Petra Fialava s spremstvom v vojaško obleganem Kijevu.

Ob tem dogodku je imela zunanja politika skupaj z diplomacijo odgovorno nalogo političnega usklajevanja mnenj o obisku, kar je bilo ključno za oblikovanje odnosa do ruske politike in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Prav takrat se je evropska politika poenotila in najodločneje doslej sankcionirala vojaško agresijo.

Slovenija potrebuje predsednika kova Anžeta Logarja

Smo v času, ko je koronavirus še vedno izziv, in smo v času prihajajoče ekonomske krize, ki bo najbolj udarila revne sloje. Draginja in pomanjkanje energentov lahko povzroči motnje v oskrbi. Energenti poganjajo proizvodnjo in dostavo eksistenčnih dobrin. V prihajajoči zimi bomo imeli težave z ogrevanjem delovnih in bivalnih prostorov. Zaradi že prisotne in naznanjajoče se vsesplošne krize bosta povezanost in sodelovanje znotraj Slovenije in sveta morda ključna momenta za uspešen izhod.

Slovenija ima dva milijona prebivalcev, zato je še bolj pomembna naša povezanost in enotnost na vitalnih področjih. Logar je večkrat dokazal, da je iz pravega testa. Kot izrazito nekonfliktna oseba bo lahko Logar kot predsednik prispeval največ, kar slovenska politika ta čas sploh zmore. In ja, od vseh nalog bo najpomembnejša tista, ki vsebuje predstavljanje Slovenije in osebni zgled.
 

Davorin Kopše