Beležka: Ljubljana z Jankovićem vse bolj zaostali balkanski pašaluk

Po skoraj dvajsetih letih župnovanja Zorana Jankovića iz Saraorcev v Srbiji, se Ljubljana spreminja v balkansko provinco (beri vukojebino). Mesto je vse bolj zanemarjeno in umazano, ceste so luknjaste, promet je nepretočen, zelenice niso vzdrževane, na več mestih pa lahko najdemo kupe smeti, odpadnega materiala in odvržene predmete, česar dneve in tedne nihče ne pospravi. Podhodi pod vpadnicami v mesto so poscani, stene so porisali lokalni urbani »umetniki«, delavci komunale pa se jim izogibajo kot votlinam z gobavci. Janković s svojim »sanjskim moštvom« iz Mercatorja na drugi strani gradi spomenike jugočrki Ć in mnoge finančno nepregledne projekte. Zadnji med njimi je kopališče Ilirija, ki se je od začetka gradnje s sedemnajstimi aneksi podražil za dvajsed milijonov evrov.

Če bi bil Janković s svojo ekipo res velesposoben menedžer in poslovnež, za kakršnega se predstavlja, ne bi projekta Ilirija pred začetkom gradnje podcenil za celih 20 milijonov.

1. Afera Stožice

Tožilstvo Jankoviću v zadevi Stožice očita zlorabo položaja in goljufijo na račun sredstev EU. Občina Ljubljana je po tej obtožnici z navidezno pogodbo za najem parkirnih mest podjetju Grep omogočila pridobitev posojil, kar je vodilo do sofinanciranja iz državnega proračuna in sredstev EU. V nebo vpijoči aferi balkanskega župana v Ljubljani je bil Janković 2021 oproščen vseh obtožb, vendar ta sumljiva odločitev po dostopnih podatkih še ni pravnomočna. Projekt športnega parka Stožice je najbolj odmeven primer zgrešenih projektov jugomenedžerja, ki je tesen prijatelj s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in šefom Republike Srbske Miroadom Dodikom. Zoper prvega protestira na stotine Srbov, drugi Jankovićev prijatelj z Balkana pa je bil nedavno obsojen na zaporno kazen zaradi zlorabe oblasti, kar je blizu tudi Jankoviću.

Jankovićeva podganja farma Stožice

2. Pranje denarja v Stožicah

Specializirano državno tožilstvo je zoper Jankovića vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi suma napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. Gre za tri milijone evrov, ki naj bi jih direktor Energetike Ljubljana plačal podjetju Grep za nakup centralne strojnice v Stožicah, čeprav bi morala Energetika te prostore dobiti v brezplačno uporabo. Kljub tem aferam je Janković ohranil podporo dela volivcev in ostal na položaju župana Ljubljane. Več postopkov proti njemu je še vedno v teku ali pa niso pravnomočno zaključeni.

3. Energetska obnova javnih objektov

Očitek ieta 2018 vsebuje obtožbo, da je Janković posel energetske obnove 49 javnih objektov v vrednosti 18,8 milijona evrov dodelil podjetju Resalta. Mestna občina Ljubljana in zasebni partnerji so sredstva investirali v razmerju 49:51, medtem ko naj bi dobiček delili v razmerju 10:90 v korist zasebnikov, kar pomeni velikansko oškodovanje mestnega proračuna Mestne občine Ljubljana.

4. Nesrečna farmacevtka

Spolna zloraba mlade mamice, ki je pristala pod Jankovićem zato, da je zlorabil svoj položaj za dodelitev stanovanja je več kot transparentna. Žal storilec ni bil obsojen, ker so dokazi zastarali.
O tem v članku tukaj:

http://davorinkopse.si/qpost/389500/Jankovi-je-neprimeren-za-upana-I-del

Janković je neprimeren za župana - I. del

Janković odstopi! Ko je Janković v času množičnih in dolgotrajnih protestov v Srbiji kot župan MOL pisal predsedniku Vučiću pismo podpore, bi morali v Ljubljani in Sloveniji dokončno zazvoniti vsi zvonovi, Janković pa bi moral leteti z žup

Slovenska sodišča Jankovića ne obsodijo ali pride do procesnih napak, ker je politično proti Janezu Janši, kot je sam izjavil.

5. Janković zanemarja zdravstvo

V Ljubljani je težko dobiti osebnega zdravnika, ženske pa so velikokrat prikrajšane za ginekologa. Ljubljanski »gradonaćelnik« se za to ne zmeni preveč in zagovarja očitno sporno šefico javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med., spec. Mnogi zaposleni ji očitajo krivdo za slabe delovne pogoje in odnose med zaposlenimi v zdravstvenih domovih, kar povzroča odhode zdravnikov iz Ljubljane. Janković se izgovarja na splošne slabe razmere na tem področju na nivoju države, direktorici pa je namenil nagrado za uspešnost.

Skrivnostnih 2400 Jankovićevih projektov

Priseljenec v Slovenijo Janković ves čas svojega županovanja v Ljubljani poudarja 2400 projektov, ki pa so večinoma nevidni, saj ne gre za projekte v tem obsegu. V bistvu še nikoli niso bili v celoti objavljeni. Nekateri projekti postanejo vidni šele, ko nasedejo ali pa se z aneksi nenormalno podražijo. Janković med projekte šteje tudi redno upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, kar pač niso projekti, ampak neke vrste redna obveznost lastnika. Ceste ali vrtca, šole in podobno pač ne zgradiš, če si izvedel le prenovo.

Zamegljeno financiranje vzbuja sum korupcije

1. Gradnja mostu Muste, paviljona in dveh trgov: Ta projekt vključuje izgradnjo novega mostu Muste, paviljona in ureditev dveh trgov. Projekt je bil zaključen 28. junija 2024. Natančni podatki o stroških tega projekta niso bili najdeni v razpoložljivih javnih virih.
2. Digitalni razvoj MOL – strategija obravnavana kot projekt: MOL je pripravila strategijo za digitalni razvoj mesta, ki je bila zaključena leta 2023. Vključena je bila javnost in strokovni sodelavci, nikjer v javnih virih pa ne najdemo specifičnih stroškov, ki so nastali v času razvoja strategije. Razvoj samih strategij po naravi stvari niso projekti, Jankovićevi »stručnjaci« pa so se pohvalili ravno s tem.
3. Izgradnja povezovalne avle Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana: Projekt je vključeval izgradnjo nove povezovalne avle za izboljšanje prostorskih pogojev šole. Investicija je bila realizirana z namenom izboljšanja izobraževalne infrastrukture. Natančnih podatkov o stroških tega projekta ponovno ne najdemo v razpoložljivih virih.
4. Sanacija ogrevalno-hladilnega sistema v objektu na Šmartinski cesti 55: Projekt je obsegal sanacijo ogrevalno-hladilnega sistema za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta. Investicija je bila zaključena do 31. decembra 2022. Rres je, tudi v tem primeru javni viri ne navajajo podatkov o stroških.

Če podatki o stroških projektov niso javno dostopni, to odpira vprašanja o transparentnosti. Možni razlogi so:

1. Nepopolna ali težko dostopna dokumentacija – Nekateri projekti so objavljeni le v delnih poročilih, proračunskih postavkah ali razpisih, kar otežuje dostop do celotnega zneska stroškov.
2. Slaba komunikacija mestnih oblasti – MOL ni dovolj transparenten pri objavi finančnih podatkov, kar zmanjšuje možnost nadzora javnosti.
3. Zapletena struktura financiranja – Projekti so lahko financirani iz več virov (občina, država, EU sredstva, zasebni vlagatelji), kar pomeni, da končni stroški niso enostavno razvidni iz enega dokumenta. MOL bi morala v izdelai jasno in pregledno poročilo.
4. Nadzor in revizije – Če revizorska poročila niso javno dostopna ali če jih ni bilo, obstaja tveganje, da poraba ni bila ustrezno preverjena.
Pomanjkanje transparentnosti pri financiranju javnih projektov je resen problem, ki lahko odpira prostor za korupcijo, netransparentno porabo in neracionalno upravljanje javnih sredstev. Če se že pri nekaj izbranih projektih težko pride do jasnih podatkov, lahko to nakazuje sistemski problem v delovanju MOL, ki jo vodi vedno bolj sporni župan Janković.

V Sloveniji so za nadzor nad porabo javnih sredstev pristojne institucije, kot so:

• Računsko sodišče RS, ki izvaja revizije občinskih financ,
• Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki preiskuje sumljive prakse,
• Mediji, ki izvajajo neodvisne preiskave.

Na podlagi razpoložljivih virov je Računsko sodišče Republike Slovenije izvedlo več revizij poslovanja MOL. V reviziji pravilnosti poslovanja MOL v letu 2020 je sodišče občini izreklo mnenje s pridržkom, kar pomeni, da so bile ugotovljene določene nepravilnosti.
Računsko sodišče Republike Slovenije je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja MOL tudi pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva do 31. decembra 2016. Revizija je zajemala štiri projekte: Poslovno-upravni center Zalog, Oskrbovana stanovanja Šiška, Športni park Črnuče in Športni park Stožice (v delu, ki se nanaša na nadzor). Ugotovljeno je bilo, da je bila MOL pri izvajanju teh projektov glede na finančne vložke le delno učinkovita. Kje je torej denar?

Kljub tem očitkom je Janković ohranil podporo dela volivcev in ostal na položaju župana Ljubljane skozi več mandatov.

Mia Janković z očetom pred gostilno Čad
Končna ugotovitev je, da je Janković tako imenovana sveta krava, ki se je konkretno ne dotaknejo niti sodišča, niti nadzorni organi. Nadzor nad delom MOL je nedosleden in nepopoln, kar omogoča netransparentno delovanje in vse posledice takega poslovanja. Največje vprašanje pa so osebna okoriščanja, kar lahko na ta način ostaja v privatnih žepih. Jankovićeva družina se po mestu prevaža v razkošnih bleščečih avtomobilih iz načina življenja pa je nasploh razvidna ena sama bogatija, čeprav so jim v preteklosti serijsko propadala podjetja katerih lastniki so bili.