#Kolumna
Kritika nosilcev oblasti
Predsednica republike je najvišja predstavnica države, simbol njene suverenosti in ena ključnih osebnosti ustavnega reda. Zato za njo ne velja le vprašanje, kaj je zakonito, temveč predvsem, kaj je primerno, odgovorno in vredno zaupanja javnosti. Aktualna predsednica se v več primerih ni izkazala kot verodostojna predstavnica resne demokratične države. Odprta demokratična družba pač ni tista, v kateri predsednica deluje samovoljno. Od neosnovanega razglašanja genocida v Gazi do prijateljevanja s spornimi osebami, ki imajo korenine v agresorski Rusiji, kar pa poskuša pred javnostjo skriti ali relativizirati.
Presoja predsednice ne pije vode
Ko se v predsedničinem službenem vozilu, v okviru uradne kolone, vozi oseba z ruskim državljanstvom, ki je bila v preteklosti pravnomočno obsojena zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom, pobega s kraja nesreče in zavajanja policije, hkrati pa je dolga leta poslovno povezana z možem predsednice ter je opravljala pomembne funkcije v njunih podjetjih in nekdanji odvetniški pisarni, ne gre več za vprašanje zasebnega prijateljstva. Gre za resno vprašanje presoje predsednice republike. Torej ali kot taka še lahko predstavlja državo.
Dejstva so znana in neizprosna
Viktorija Krivolutskaja (Krivoluckaja) prihaja iz ruskega Krasnojarska. Leta 2007 je povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom, pobegnila s kraja dogodka, za nesrečo obremenila sopotnico in bila pozneje pravnomočno obsojena na zaporno kazen. Leta 2010 je postala prokuristka v podjetjih zakoncev Musar, kasneje pa tudi njuna poslovna partnerica in vodja računovodstva. Leta 2016 je pridobila slovensko državljanstvo. Avgusta 2026 pa se je znašla v predsedničinem uradnem vozilu med službeno vožnjo.
Samo po sebi to še ne dokazuje ničesar nezakonitega v aktualnem času. Prav tako ni javno znanih dokazov, da bi bila povezana s katerokoli obveščevalno službo ali da bi izvajala kakršnekoli nezakonite dejavnosti. Toda ravno pri predsednici republike standard ne sme biti omejen na vprašanje, ali obstaja dokaz kaznivega ravnanja. Standard mora biti bistveno višji. Izogibati bi se morala tudi videzu varnostnega tveganja. Tudi izvoljena ni bila na osnovi ugotovitev sodišč, ampak na podlagi videza oziroma vtisa. Ta je bil za njene volivce precej očitno zgrešen.
Okoliščine so obveščevalno-varnostno zanimive
Naloga vsakega vohuna je, da si v nekem ciljanem okolju pridobi zaupanje in se vtke v strukture, ki imajo dostop do obveščevalno-varnostno zanimivih podatkov. V zadnjih letih evropske varnostne službe opozarjajo na okrepljene ruske obveščevalne aktivnosti, pri katerih imajo pomembno vlogo dolgotrajno vzpostavljene osebne in poslovne povezave. To še ne pomeni, da je vsaka oseba ruskega porekla ali z ruskim državljanstvom avtomatično sumljiva. Pomeni pa, da morajo nosilci najvišjih državnih funkcij ravnati posebej previdno in se izogibati okoliščinam, ki lahko vzbudijo dvom o njihovi presoji.
Prav to je bistvo tega primera.
Urad predsednice se brani z argumentom, da so vsi potniki ustrezno varnostno preverjeni in da zakon ne prepoveduje prevoza prijateljev ali prijateljic. Morda je to formalnopravno res, res pa je tudi, da nimamo nobenega dokaza ali vsaj pritrditve pristojnega organa, da so javno sporni ljudje okoli predsednice res preverjeni in da niso bili ugotovljeni varnostni ali drugi relevantni zadržki. Predsednica republike ni lastnica službenega avtomobila, drugih sredstev, varnostnega spremstva ali državnih protokolov. Ti obstajajo zaradi zaščite institucije države, ne zaradi osebnega udobja ali zasebnih odnosov.
Vprašanje zato ni ali je bilo nekaj dovoljeno. Pravo vprašanje je, ali je bilo splošno sprejemljivo. Kdo pa želi predstavnika, za katerega ima take ali drugačne pomisleke?
Dvojna sporočila predsednice
Ob tem ne gre prezreti še ene okoliščine. Predsednica v času prometne nesreče ni uporabljala varnostnega pasu, pred tem pa je javno poudarjala pomen prometne varnosti. Tudi to kaže na določeno neskladje med javnimi sporočili in lastnim ravnanjem. Ob kopičenju takih ravnanj lahko mirno govorimo o vzorcu, ki jasno določa osebnostne lastnosti, te pa ji niso v prid.
Nataša Pirc Musar sinu razloži pomen uporabe varnostnega pasu.
V članku video:
Največja težava je odločitev predsednice republike, ki je postavila svoje osebne interese in lastno udobje v zasebnem življenju pred interese svoje države in njene varnosti. Še enkrat, največja utemeljitev suma, da nekaj ne štima, je netransparentnost oziroma prikrivanje ter spreminjanje izjav. Za svoje odločitve mora nositi svojo politično, moralno in institucionalno odgovornost.
Če se je že zgodilo, bi morala predsednica priznati, da je bila njena odločitev neustrezna ter obljubiti, da se ne bo nikoli ponovilo. Namesto tega njen urad vztraja pri formalističnih razlagah in poskuša zmanjšati pomen legitimnih vprašanj javnosti. Takšen odziv zmanjšuje legitimnost predsednice oziroma kaže na neprimernost Nataše Pirc Musar za opravljanje predsedniške funkcije.
Stvari so šle tako daleč, da bi se po vsej verjetnosti s tem primerom morala ukvarjati Slovenska obveščevalo varnostna agencija (SOVA). Morda se. Kot je videti, podlago vsekakor ima.
pred 2 urama
