Evropseke države članice Zveze Nato izražajo namen krepitve razvoja obrambnih sposobnosti Evrope. Trenutno je namen povečanja vojaških proračunov članic iz pretekle zaveze 2,0% na 3,5%, morda več. Znano je, da je malo držav dosegalo že prvotne obveze. To pomeni, da bodo toliko težje dosegle nove cilje, kar je logično.
Za razvoj obrambnih sposobnosti ni dovolj povišanje proračuna. Treba bo pospešeno razvijati vojaško industrijo, kibernetske zmogljivosti, izobraževanje, kadre, oborožitev, opremo ...

Na ta način naj bi Evropa dosegla stopnjo obrambne samozadostnosti, ki bi bila primerljiva z ZDA. Vprašanje je kako bo to dosegla in koliko časa bo potrebovala za dosego tega cilja. Po hitrih analizah bi Evropa iz aktualnega izhodišča potrebovala 10 do 15 let, v najslabšem primeru pa celo do 20 let.

Primerjava vojske ZDA in vojsk evropskih držav

1. Pomembne vojaške zmogljivosti ZDA in Evrope (javni viri)

• ZDA: Približno 880 milijard $ (2023), kar je skoraj 40 % svetovne vojaške porabe

• EU skupaj: Okoli 300–350 milijard $, a razpršeno med države članice.

Obrambni proračuni držav
Izenačitev; Potrebno bi bilo vsaj 15–20 let stalnega povečevanja izdatkov in boljše usklajevanje aktivnosti posameznih deležnikov.

2. Industrijska zmogljivost

• ZDA imajo močno vojaško-industrijsko bazo s podjetji, kot so Lockheed Martin, Boeing in Raytheon idr.

• Najmočnejši akterji Evrope so Airbus, BAE Systems, Dassault, vendar proizvodnja ni usklajena in je v primerjavi z ZDA veliko manjša.

Izenačitev; Brez temeljite reforme, za kar ni videti resursov, ne bo šlo – denar je še najmanjši problem) vsaj 10–15 let.

3. Tehnološka prednost

• ZDA vodijo v področjih stealth tehnologije (F-35, B-21 Raider), hipersoničnega orožja in umetne inteligence v vojski

• Evropa ima dobre posamezne projekte (FCAS, Tempest), a manj vlaganja in bistveno počasnejši razvoj.

Izenačitev; Vsaj 15–20 let, če bistveno poveča tempo.

4. Jedrsko orožje

• ZDA: Približno 5.200 jedrskih bojnih konic

• Evropa: Francija (290) in Velika Britanija (225).

Izenačitev; Skoraj nemogoče brez drastične spremembe jedrske politike.

5. Operativne zmogljivosti in globalna prisotnost

• ZDA imajo 11 letalonosilk, globalna oporišča in sposobnost projiciranja moči kjerkoli na svetu

• EU ima samo 1 letalonosilko (Francija – Charles de Gaulle) in bistveno manj globalnih oporišč.
  

Izenačitev brez večjih investicij nemogoča. Predvsem pa je nujna sprememba kolektivnega odnosa do obrambe in razvoja vseh resursov.

Kje torej smo

Evropa bi potrebovala vsaj 15–20 let intenzivnega razvoja, reform in povečanja porabe, da bi dosegla enakovredno vojaško moč kot ZDA. Vendar brez politične enotnosti in strateškega premika k integrirani vojski to ostaja nemogoče. Spremeniti bi morali miselnost, kar je proces, ki terja čas večih generacij.

Sklep: Čezatlantsko zavezništvo ostaja temelj obrambe zahodne civilizacije. Ta povezanost nas še bolj kot pred zunanjo grožnjo ščiti pred notranjimi razprtijami, ki so v zgodovini pogosto privedle do vojn.