Restrikcije so včasih smiselne in nujne
Politične nevladne organizacije (NVO) erodirajo demokratični proces in ogrožajo človekove pravice. To se zgodi na več načinov:
z obvodi formalnih institucij,
zmanjšanjem vloge izvoljenih predstavnikov,
pomanjkanjem transparentnosti (s prevzemom vpliva na medije) in podcenjevanjem lokalnih glasov.
Za reševanje teh motenj v sistemu, bi bilo treba izboljšati nadzor nad financiranjem, okrepiti transparentnost delovanja in zagotoviti, da NVO delujejo kot dopolnilo demokratičnim procesom, ne pa kot njihova zamenjava. Samo tako bo mogoče ohraniti ravnotežje med vplivom nevladnih akterjev in voljo ljudstva.
Ko neizvoljeni postavljajo pravila
Voditelji in člani NVO niso voljeni, zato ne morejo in ne smejo imeti mandata za oblikovanje politike. Ker ima v demokracijah oblast ljudstvo, mora imeti ljudstvo tudi nadzor nad dogajanjem in procesom odločanja. Če vladajoča politika za svoje interese financira politične organizacije, ki se predstavljajo za civilno družbo in nekakšne iniciative, ljudstvo izgubi nadzor in je na volitvah naplahtano. To vodi do napačnih odločitev pri izbiri političnih predstavnikov. Čeprav pride kasneje do spoznanja o napačni odločitvi, to z ohranjanjem teh organizacij ne vzpostavi normalnega stanja, ampak se spirala še naprej odvija v napačno smer.
Famozni politični NVO, ki se predstavljajo za neodvisne in samostojne, so prikrito financirane iz proračuna in iz drugih nenadzorovanih virov doma in v tujini. Na ta način so vezani na izbrano politično voljo, politika pa postaja od njih vse bolj odvisna, kar povzroča erozijo demokracije. Ker NVO delujejo izven formalnih struktur, se tudi izognejo odgovornosti, katerih nosilci so izvoljene politike, ki so podvržene parlamentarnemu nadzoru in nadzoru porabe sredstev (Računsko sodišče). Nadzoru so podvržene tudi politične stranke. Če poskuša neka organizirana skupna ljudi vplivati na dnevno politiko, naj se preoblikuje v politično stranko. Edino na tak način lahko doseže in ohrani svojo kredibilnost v obsegu podpore na volitvah.
Uveljavljanje ideologij ozkega kroga zainteresiranih
Kontroverzne ideje, ki se koncentrirajo v političnih NVO so ideje, ki jih večina ne podpira in ji pogosto niti niso v interesu in so izven pozornosti dokler se škodljive posledice ne začnejo intenzivno odražati na kvaliteti življenja. Gre za teme, kot so podnebni ukrepi, radikalne oblike enakosti spolov ali priseljevanje, pri čemer so stališča teh organizacij pogosto v nasprotju z večinsko voljo. Ko se večina začne zavedati škodljivih posledic, se poglobi socialni razkol in polarizacija družbe. Na eni strani se znajdejo ozaveščeni, ki želijo ustaviti škodljivo pot, na drugi strani pa so vztrajni oportunistični aktivisti in neobveščeni ter neodgovorni, ki se ne angažirajo, ker se posledice še niso neposredno dotaknile njihove eksistence in udobja.
Z vplivom na medije vplivajo na javno menje (primer RTV Slo)
Ker so politične NVO v večini primerov tudi mednarodno povezane, se financirajo iz nepreglednih virov. S svojim zavajajočim statusom v mednarodnem okolju sorodnih organizacij dajejo vtis večje legitimnosti, na kar se tudi ves čas sklicujejo. Na ta način vplivajo tudi na medije, ki radi pograbijo populistične vsebine. Ti začnejo predstavljati stališča ozkega kroga iz NVO kot da so splošno sprejete resnice, čeprav to niso. Na ta način ustvarjajo vtis široke podpore, kar je po pravilu čista laž in zavajanje. S tem načinom se ustvari lažna resnica, ki privede do cenzure drugače mislečih. Tisti, ki se poskušajo upreti zavajanju dobijo negativno nalepko češ da oni počnejo tisto, kar so pravzaprav sprožili aktivisti NVO. Politični NVO, ki so brez resne izjeme levičarski, že pred lansiranjem neke ideje razglasijo, da so nasprotniki nihove teze škodljivci, ki se ne zavedajo pomena obravnavane teme. S tem v veliki meri vnaprej ustavijo morebitne skeptike in nasprotnike njihovih zgrešenih in predvsem škodljivih idej. A priori stigma je eno njihovih močnih orožij. Uveljavlja se: "Če boš proti, si fašist, homofob, rasist, ksenofob" in podobno.
Moč tujih interesov se prikrije
Financiranje političnih NVO pogosto izvira iz tujih vlad, korporacij ali fundacij ter drugih nenadzorovanih virov. Ob tem je nemogoče trditi, da gre za dobre namene, saj v človekovi naravi vedno prevladujejo njegovi osebni interesi in interesi skupin v katerih se združuje. Zavedati se je treba tudi, da vneti globalisti praktično nikoli ne upoštevajo lokalnih interesov. Če so torej tovrstni NVO pod vplivom sil iz nekih drugih okolij, to načenja suverenost držav in njihov vpliv na okolje za katerega so odgovorne državne politike. Če vplivajo in odločajo neizvoljeni, to neizogibno razžira tudi demokracijo nacionalnih držav. Volivci se vse bolj oddaljijo od politike in odločanja na volitvah (češ saj ne morem vplivati), to pa dodatno krepi vpliv onih drugih. Spirala se poglablja in vse hitreje vrti, napetosti se povečujejo, polarizacija je nujna posledica, standard pada ... revščina in obup.
Če vpliv volivcev pada in se krepi vpliv tujega interesa, pride nujno do de facto prevzema oblasti iz tujine oziroma tujih okolij. To ni nič drugega kot vzpostavljanje vzporednih oblasti, institucije, ki so odgovorne državljanom pa izgubljajo svojo moč ter posledično zaupanje. Po vseh spoznanjih o izigravanju zapadejo ljudje v apatijo, ta pa s poglabljanjem prej ali slej izzove odboj in upor.
Prav v strahu pred slednjim se začne borba za medijski prostor in za nadzor nad informacijami. To spodbudi krepitev teorije o sovražnem govoru in cenzuro kot omejitev pravice do izražanja. Kmalu seveda to pripelje do upora, ki je še silovitejši. Človek je namreč ustvarjen kot homo sapiens (razmišljujoče bitje), kar velja tudi za tiste, ki so na začetku tiho in jih imajo kritiki za idiote. Rekli bi torej lahko, da anomalije prej ali slej pripeljejo večino do streznitve. Pokvarjene oblasti se tega vedno bojijo in branijo svojo diktatorsko držo do skrajnih meja. Kasneje kot pride do upora, večje so posledice in večja je povzročena škoda.
NVO so na več področjih dobrodošle, saj rešujejo nekatere težave ljudi in skupin, ki niso dovolj zajete v formalne sisteme ureditve države in lokalnih skupnosti. Težava nastane, ko se te organizacije začnejo ustanavljati za potrebe dnevne politike in postanejo vplivne do te mere, da krojijo smer politike neke države mimo volje volivcev. Za svobodo in demokracijo restrikcije (omejitve) niso dobrodošle, so pa nujne za zaščito prav svobode in demokracije. Demokracija torej ni sistem, kjer bi stvari prepuščali same sebi. Demokracija je sistem, ki ga je treba ves čas vzrževati in skrbeti za njegovo pravično delovanje v skladu s širokim splošnim družbenem dogovorom (stavno ureditvijo). Navsezadnje je lastnost vsakega sistema, da ob opustitvi skrbi zanj propade. To je v bistvu njegovo osnovno nagnjenje.
pred 3 dnevi