Zaključna beseda pooblaščenca Alenke Bratušek v glavni obravnavi Bratušek proti Kopšetu in proti zdravi pameti

Še enkrat nit obravnavanih objav zaradi bralca, ki ima pravico vedeti za kaj gre:

Odvetnik Alenke Bratušek Luka Geberščik je imel odvetniško suhoparen in dolgočasen sicer kratek govor, ki ga tukaj poskušam povzeti po spominu.

Pred sodiščem - foto Žurnal24

Zatrdil je, da je bila v dokaznem postopku jasno izražena kršitev dostojanstva in časti tožeče stranke Bratušek, kar naj bi bilo razvidno iz objave tvita in kasneje ponovitvijo objave istega, po njegovem kritičnega, tvita. Izpostavil je, da so bile Alenki Bratušek povzročene bolečine (te v postopku niso bile nikjer opisane oz. ni povedala kako so se odražale; op. p.). Povedal je, da mu je jasno kako je pravda na sodišču dokazala kršitev njenega dostojanstva (ampak ona je postopek sama sprožila, zato si je bolečine, če jih je res utrpela, povzročila sama; op. p.).

Tožnica naj bi se v postopku borila tudi za pravice drugih, kot je poudaril odvetnik. Ugotovil je, da se jaz kot toženec sploh ne kesam, kar naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da sem tvite ponovno objavil pred napovedanim narokom, ki je bil potem prestavljen (ponovno objavo je zahtevalo povabilo javnosti na obravnavo, da so vedeli za kaj sploh gre; op. p.). Odvetnik je nadalje zatrdil, da sem lagal, da Bratuškove nisem imel namena žaliti (namena ni dokazal; op. p.). Zatrdil je celo, da naj bi bilo jasno, da tvit nima nobene zveze s politiko, ampak naj bi bil namenjen izključno poniževanju tožnice (jaz je drugače kot v okviru njenega političnega delovanja sploh ne poznam; op. p.). Zatrdil je še, da so bili tovrstni tviti predmet obsodb po celi Evropi (prazno govorjenje brez dokazov; op. p.).

Na koncu je še povedal, da bo zahtevana denarna odškodnina tožnici Bratušek zadoščenje in zagrozil, da bo s tožbami nadaljevala, če bom s takimi dejanji nadaljeval.

In še moja nekoliko daljša zaključna beseda:

Zaključno besedo sem zgradil in v nekaterih delih povzel po zapisu ustavnega sodnika Klemna Jakliča v nekem ločenem mnenju po odločanju US RS, zlasti navedbe US RS, ESČP in EKČP). Upam, da mi tega ne bo zameril, ker sicer menim, da so tovrstna ločena mnenja namenjena tudi temu, da bi se širilo pravno znanje in utrdilo zaupanje v pravo.

Pred sodiščem - Foto: Žurnal24

"Hvala lepa še enkrat za besedo. Torej naj še enkrat poudarim, da mi je žal, da gospa tožnica trpi zaradi izrazito napačne percepcije mojega tvita. Gospa je že vrsto let vidna in vplivna političarka v slovenskem prostoru, zaradi česar je njeno javno mnenej oziroma izražanje usodno za ravnanje ljudi. To je ousodno vplivalo tudi na obnašanje javnosti in tretiranje epidemije covida19. Tudi zardi njenih političnih stališč je bil virus težje obvladljiv. Mislim, da v moji objavi ni protipravnosti, moj zapis ne vsebuje grozilne ali žaljive konotacije izven običajnega javnega diskurza o političnih predstavnikih. S svojim tvitom nisem nikjer trdil karkoli o tožnici osebno, saj je zapis asociativne narave, kar je izključno stvar posameznika, ki asociacijo doživi. V odzivu na moj tvit je tožnica sama zapisala, da ne gre za napad na njo osebno, ampak po njenem mnenju za napad na vse ženske, ki se upajo postaviti zase. Naj pripomnim, da se ga. tožnica v tej zvezi nikjer ni postavila zase, ampak za virus. Nadalje je tožnica v istem tvitu zatrdila, da bo verjetno naslednji korak prepoved splava in poziva k složnosti za pravice žensk. To zadnje je popolnoma izven konteksta in je poskus insinuacije, da smo vsi moški proti ženskam, kar ni res. Rad bi v nadaljevanju navedel nekaj prakse. Prej sem sicer v odgovorih na vprašanja omenil 37. člen ustave, ki naj bi govoril o pravici do svobode govora. Se moram popraviti, gre za 39. člen. Saj sodišče to ve, ampak se mi je vseeno zdelo korektno, da to popravim.

Nepogrešljiv sestavni del svobode in svobodne demokratične družbe je javna in odprta razprava o zadevah, ki so splošnega pomena. Ta primer je naveden v odl. US štev. U-I-226/95 z dne 8. 7. 1999. Svoboda izražanja ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične in ostale objave.

Da bi bila razprava v javnosti res svobodna mora biti pravica posameznika izražati svoja mnenja praviloma varovana ne glede na to ali je izjava groba ali navtralna, racionalna ali čustveno nabita, blaga ali napadalna, celo koristna ali škodljiva, pravilna ali napačna. Vse to gre v kontekst svobode govora."

Sodnici se je moj zagovor zdel dolg, zato me je vprašala, če bom še dolgo govoril, ker da naj bi bili obe zaključni besedi približno enako dolgi. To se mi je zdelo nenavadno, zato sem prosil naj mi dovoli, da se zagovarjam v celoti kot sem se pripravil, odvetnik pa naj svoj govor dopolni, če želi. Napovedal sem še kakih deset minut, kar mi je dovolila.

Na tej točki je Alenka Bratušek zapustila sodno dvorano, ostal pa je njen odvetnik.

Naprej: "Po ustaljeni ustavnopravni presoji so meje sprejemljive kritike v pomembni meri odvisne od družbene vloge tistega, ki ga zadevajo - odločba US štev. UP-2940/07 z dne 5. 2. 2009. Pomembna stališča o pomenu svobode izražanja za demokratično družbo ishajajo iz prakse ESČP. Ustaljeno stališče ESČP je, da svoboda izražanja iz 1. odst. 10. čl. EKČP (Evropske konvencije o človekovih pravicah) ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, vznemirjajo ali šokirajo. Vse to so zahteve pluralizma, strpnosti in mislene širine, brez katere ni demokratične družbe."

Vprašal sem sodnico, če ji koristijo navedbe številk posameznih aktov, na kar je odgovorila naj jih kar navedem, češ da ona vse prebere in bo tudi te, ki jih bom izpostavil.

Nadaljujem: "V zvezi s tem je ESČP odločalo v zadevi Oberschich proti Avstriji dne 23. 5. 1991. Svoboda izražanja zajema tudi možnost zateči se k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokacije, torej k uporabi pretiranih izjav, česar sicer v mojem tvitu ni zaslediti. Varstvo pravice do svobode izražanja sicer ne zajema žaljivih izjav, ki pomenijo objestno samovoljno klevetanje, česar pa v mojem tvitu prav tako ni bilo."

Dodam primer Saše Hribarja, ki je novinarko RTV Vido Petrovčič označil za "shugar baby" (tukaj sem se sicer zmotil, ker se je Hribar izrazil "shugar mutti", kar pa ne spremeni poante) pa to ni bilo spoznano kot kaznivo ali primerno za tožbo ali kazenski pregon. Izraz je iz pornografskih filmov.

Na koncu sem še enkrat poudaril, da nisem imel namena osebno poniževati gospe tožnice.

Opomba: Odvetnik Alenke Bratušek Gaberščik je bil po mojem zaključnem govoru vidno nejevoljen.