Predstavljajte si politično aktivistko, ki stoji pred zaprtim McDonaldsom. V roki drži transparent, na katerem piše "Prepovedati hitro prehrano - za zdravo življenje!". S svojim glasnim glasom, ki se razlega po parkirišču, vpije "Kdo rabi McDonalds? Vsi ste lahko zdravi, če boste jedli samo zelenjavo!".

V tem trenutku se iz zaprtega McDonaldsa pojavi oseba, ki drži kosilo. Politična aktivistka utihne in se obrne proti tej osebi: "Kaj pa imate tam? Hamburger in pomfri? Ste sploh slišali za zdravo prehrano?"

Oseba se nasmeji in reče: "Seveda, gospa. Veste, da imamo tudi solato in sadje na meniju?"

Politična aktivistka se jezno zareži: "Kdo pa bi jedel solato, ko pa je tu hamburger s slastno omako in hrustljavim krompirčkom!"

Oseba se nasmehne in se vrne nazaj v McDonalds. Politična aktivistka se obrne k svojim aktivističnim kolegom in reče: "Mislim, da bi morali še bolj glasno protestirati, dokler ne ukinemo hitre prehrane za vedno!"

Nihče se ne odzove, saj so vsi odšli v McDonalds, da si privoščijo burgerje in pomfri.

Ironija je, da se politična aktivistka bori proti hitri prehrani, medtem ko je sama obsedena z njo. Skozi to prikazuje, kako lahko aktivistične ideale pogosto zamenjamo z lastnimi interesi in kako lahko te ideale enostavno ignoriramo, ko nam to ustreza.

Navezava zgodbe na aktualne dogodke v Sloveniji je povsem naključna.

Davorin Kopše