Bližajo se volitve, uradna kampanja se je začela, na televizijah se vrstijo soočenja in socialna omrežja so polna objav. Člani koalicijskih strank se lahko upravičeno hvalijo z dosežki zadnjih dveh let. Ti so neizpodbojni, na drugi strani pa lahko gledamo svojevrsten fenomen. Ker nimajo svojih idej, poskušajo izpodbijati dejstva in obljubljajo utopije, ki smo jih že videli v času revnega socializma. Scena ustvarja vtis, da imamo pred seboj dve skrajno različni poti. Ena je razvojna in vodi v digitalizacijo, druga pa je totalitaristično nasprotna, ki je celo proti gradnji sodobnih cest in bi nas najraje posadila nazaj v Zastave 101 in fičote.

Civilna družba je po definiciji skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese. So torej nevladne in kot take v večini primerov ne bi smele biti povezane z vlado in bi morale biti od nje tako finančno kot v vseh drugih smislih neodvisne. Pri nas seveda ni tako. Vrabci že čivkajo, Golob pa potrjuje, da so nevladne organizacije v Sloveniji zlizane z levimi vladami. Leve vlade jim ustvarjajo pogoje za lagodno življenje, jih izdatno financirajo, oni pa jim v zameno krepijo volilno telo.

Kolumna preteklega tedna: Kučanov kolesariat in Gibanje svoboda s podporo Jankovića – putinizacija

Zblojena civilna družba v Sloveniji in politika
V preteklih dveh letih je vlada Janeza Janše ubrala drugačno, tj. pravo pot. Nevladnim organizacijam, ki so doslej cuzale milijone sredstev iz proračuna, od njih pa ni nobene koristi, je odrekla neupravičeno finančno podporo. Zato je na Metelkovi 6, kjer imajo mnogi sedež, ob nastopu aktualne vlade završalo. Pravzaprav so se spuntali proti legitimni vladi že pred njeno izvolitvijo v Državnem zboru. Govorimo o znanih uličnih vstajah, kjer so zganjali norčije v smislu na pol striptiza in risanja s kredami po asfaltu, ob tem pa grozili s smrtjo, posluževali pa so se tudi nasilja v obliki metanja granitnih kock.

V Sloveniji torej že več kot sto tednov gledamo upor privilegiranih, ki so zaslutili, da bi se utegnili znajti v položaju ko bo treba denar zaslužiti. Njihov strah je bil upravičen. Nekateri kanali financiranja so že prekinjeni, kar je dobro za vse, le zanje to pomeni konec škodljivega in perverznega blefiranja na tuj račun. Organizatorji in vodje teh protestov so znani, najbolj redno dejaven pa je sin vrhovnega tožilca Jaša Jenull. Ta naj bi bil kulturnik, ker je nekoč po ljubljanskih ulicah poskakoval v gatah in temu rekel kulturna predstava. Ko govorijo, da gre za kulturo, govorijo tudi o ženski, ki v gledališki predstavi doji psa. Za pristno kulturo je sicer trenutna vlada povečala proračunska sredstva in poskrbela, da je v času koronavirusa preživela.

V ponedeljkovem soočenju političnih strank v okviru predvolilne kampanje za državnozborske volitve je Robert Golob izjavil, da bodo poleg štirih KUL strank sestavili koalicijo tudi s civilno družbo. Ja, s civilno družbo bi sestavil koalicijo, je rekel. Spomnimo še enkrat, kdo bo torej v njegovi koaliciji. Gre za štiri parlamentarne stranke (LMŠ, SD, Levica in SAB) plus civilna družba, ki ta čas po Sloveniji zanje izvaja volilno kampanjo. Potikajo se iz kraja v kraj, s seboj nosijo zvočnike in razglašajo, koga je treba voliti, da bo njim lepo. Golob torej obljublja, da bi združil vlado in civilno družbo, ki je po definiciji v imenu svojih lastnih interesov proti vladi. To bi seveda naredil, če bi bil izvoljen. Pa ne bo, ali pa smo res že v Sloveniji izgubili vso razsodnost. Koalicija KUL je celoten aktualni mandat, ki gre h koncu, glasovala proti vsem interesom ljudi in tako tudi delovala. Ljudi je hujskala, naj ne spoštujejo protikoronskih ukrepov in s tem širila zmedo, nagajala je pri sprejemanju novega zakona o nalezljivih boleznih in preprečila sprejem (in to v času razsajanja nalezljive bolezni), glasovala je proti paketom protikoronskih zakonov, proti zakonu o dolgotrajni oskrbi in glasovala je proti dvigom plač. Bo ta narod res zdaj glasoval zanje? To bi bilo naravnost frapantno.

Golob bi uzakonil levo RTV
Robert Golob je s pomočjo stricev iz ozadja in vzporednih mehanizmov, ki jim v nekem segmentu rečemo tudi večinski mediji ta čas, navidezni politični lider številka ena. Mediji so ga kot politika in Janševega tekmeca vabili pred kamere, še preden je ustanovil politično stranko. Predstavili so ga kot odličnega pretendenta za predsednika vlade in alternativo Janezu Janši. Ob tem dominantni mediji ne poročajo o njegovi nezakoniti plači v GEN-I, da je menedžer, ki je imel ves čas ekskluziven dostop do poceni električne energije iz državne jedrske elektrarne in kljub temu ni ustvarjal pričakovanjih dobičkov. Ne poročajo niti o visokih plačah drugih zaposlenih v tem podjetju in sumljivih ustanovitvah podjetij v tujini, ki ne prinašajo dobičkov, ampak so udobni fotelji za prijatelje.

Zaradi nekaterih kadrovskih sprememb na RTV Slovenija so se uprli nekateri novinarji dnevnoinformativnega programa in sindikat RTV. Nikakor se ne morejo strinjati s postavitvijo Jadranke Rebrnik, ki je postala odgovorna urednica informativnega programa, in Igorjem Pirkovičem, ki je postal v. d. odgovornega urednika Multimedijskega središča RTV Slovenija.

Voditelj skrajno levo orientirane oddaje Studio city na nacionalni televiziji Marcel Štefančič je pred dnevi na javni tribuni s peno na ustih pobesnelo hropel, da vedo, kdo so tisti, ki delajo spremembe na tej televiziji, in kako da je njih, ki temu nasprotujejo, več. Več kot očitno je namigoval na končni obračun, saj se je po njem oglasila še Helena Milinković, predsednica sindikatov na tej televiziji, ki je zatrdila, da bodo prevzeli RTV.

Boj zagrizeno levih novinarjev in sindikatov na RTV Slovenija več kot očitno ni brez podpore v politiki. Predsednik Gibanja Svoboda, ki si lažno obeta vodenje vlade, je na ponedeljkovem soočenju izjavil: Še preden bo vlada, bomo skupaj s civilno družbo in KUL-om, verjamem, vložili nov zakon o RTV-ju, kjer bomo ne zamenjali njihove z našimi, ampak zamenjali tiste, ki tja ne sodijo z notranjimi, novinarji in zaposlenimi. Oni naj prevzamejo upravljanje z RTV-jem. In to je koalicija s civilno družbo, za katero se bomo zavzemali, je povedal.

Če torej združimo prizadevanja protestirajočih, ki se ne morejo sprijazniti z normalizacijo javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija in Roberta Goloba ter KUL, dobimo sliko, ki demokrata zmrazi. Še preden je tam dokončno vzpostavljeno uravnoteženje in profesionalno neodvisno novinarstvo, želijo prevzeti javno radiotelevizijo nazaj in nastaviti vodstvo, ki je po njihovi meri, da bi imeli večino ljudi še naprej na vajetih in za norca.

Radiotelevizija ni izjema. S prihodom nazaj na oblast bi socialistična politika, ki ji je podjetništvo trn v peti, vse dosežene spremembe na bolje vrnila v staro stanje. Podjetjem, posameznikom in kategoriziranim skupinam, ki so prejele pomoč in subvencije, se s prihodom KUL četverčka na oblast z novim šefom Robertom Golobom obeta vračanje vsega prejetega, kar jim je zagotovilo preživetje.

KUL in Golob sta vsekakor dolžnika civilni družbi in RTV-ju, saj so bili prvi ves ta čas glasna opozicija brez vsebine na ulicah, trenutno pa so najbolj dejavni v volilni kampanji, čeprav ne kandidirajo za mandate. Kot rečeno, oni kandidirajo za podaljšanje privilegijev. Drugi pa so bili ves ta čas namesto psov čuvajev, kot se včasih reče novinarjem, precejšnji čas lajajoči psi na vlado in koalicijo.

Vse to bi vlada KUL + en Golob po hitrem postopku transferirala nazaj k svojim promotorjem, na Metelkovo 6, ki si znova obetajo čase v plačanem brezdelju. V predvolilni obljubi so jasno povedali, da bodo razveljavili vse, kar je bilo dobrega sprejeto v zadnjih dveh letih. No, volivec ima 24. aprila v rokah svinčnik in glasovnico.

Davorin Kopše