Po vseh kolobocijah, ki spremljajo sodniško kariero Branka Masleše, je širša javnost v zadnjih dneh izvedela, da je ta sporni sodnik tudi šahovski mojster. To bi lahko pojasnilo njegova ravnanja in odnos do vsega, s čimer je povezan.
Po vseh kolobocijah, ki spremljajo sodniško kariero Branka Masleše, je širša javnost v zadnjih dneh izvedela, da je ta sporni sodnik tudi šahovski mojster. To bi lahko pojasnilo njegova ravnanja in odnos do vsega, s čimer je povezan. Pravi šah v posamezni partiji se po mnenju strokovnjakov začne šele po izčrpanih kombinacijah iz literature. Nerazčiščen izobrazbeni status Masleše kot vrhovnega sodnika se je po doslej videnem premaknil v polje, ki ga predpisi ne predvidevajo. Kdo bo v nadaljevanju boljši, Masleša ali stroka?
Če ne bi bil absurd, bi lahko rekli, da je Branko Masleša genialen, saj mu nihče nič ne more. Po pokazani tretji verziji svoje diplome in potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu so nekateri pravni veljaki začeli celo prikimavati. Iz same nemoči so začeli priznavati, da so listine najbrž pristne. Morda so res pristne, vendar pa ostaja nepojasnjeno, zakaj je Masleša oziroma vrhovno sodišče javnosti posredovalo tri različne kopije. Dvom torej ostaja, ta pa ne krepi zaupanja.
Maslešo nedvomno spravlja v zadrego tudi dejstvo, da je dvoletno pripravništvo opravil v enem letu. Masleša je v času Jugoslavije postal sodnik v Sloveniji na podlagi pravosodnega izpita, ki naj bi ga opravil v Bosni, ta pa v drugih jugoslovanskih republikah ni veljal.
Na nujni seji Odbora za pravosodje pretekli petek se je tudi uradno pokazala beda sodnega sveta, ki je samega sebe prepoznal kot impotentnega. Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je v državnem zboru izjavil, da sodni svet ni pristojen za ugotavljanje, ali ima Masleša diplomo in pravosodni izpit ali ne. Ob tem je treba povedati, da je sodni svet razdeljen na tri področja dela: komisijo za etiko in integriteto, disciplinske organe in volilno komisijo. Postavlja se vprašanje, na podlagi česa presoja v drugih primerih, če se izgovarjajo, da postopki preverjanj ne obstajajo.
Menda ta komisija ja ne misli, da je odziv Masleše na dvom o njegovem izpolnjevanju pogojev za zasedbo sodniške funkcije etičen. Ali se jim res zdi, da je izjava, da mu je izpod časti pokazati svojo diplomo, izraz človeka, ki se ponaša z visoko stopnjo integritete? Glede na vse okoliščine dosedanjega dogajanja je nujno, da se zadevi pride nesporno do dna. Nazadnje pokazana dokumentacija je namreč sporna že zaradi časovne distance od zahteve po predložitvi do razgrnitve tretje verzije.
Napad na pravosodno vejo
Naravnost neverjetno je, kako hitro so nekateri sposobni obsojati. Na odboru se je Maša Kociper iz stranke SAB zgrozila nad tem, da nekateri zahtevamo ustrezna pojasnila in nedvomno potrditev, da Masleša izpolnjuje vse pogoje za zasedbo tako pomembne funkcije, kot je vrhovni sodnik. To je Kociprova takoj označila za napad na pravosodno vejo oblasti. Kot da so tam sami svetniki in so nedotakljivi, kar se tiče bilo česa.
Po mnenju Maše Kociper je razčiščevanje statusa sodnika in ali je sploh upravičen biti tam, vmešavanje v delo tretje veje oblasti. Če želi Kociprova, da bi imeli sodnike, v katerih integriteto dvomimo, je s tem početjem na dobri poti. Ta poslanka ni niti pomislila na to, da ima Masleša pravico ovreči vse sume. Pri tem ima tudi proceduralne pravice. Podobno kot obtoženec na sodišču, ki ima pravico do poštenega sojenja. Ampak najprej mu morajo soditi sodniki brez sence dvoma v njihovo integriteto, kar za Maslešo pač ne velja. Problem naj bi bil tudi v presojanju državnega zbora. To seveda ni res, politika pa mora pokazati interes, da se sporne zadeve razčisti.
Maši Kociper se je pridružila še po svojem mnenju eminentna pravnica, ki je slučajno tudi poslanka, Tina Heferle iz stranke LMŠ. Ta poslanka je za Kociprovo tudi sama napovedala obstrukcijo, ker se pač o problemih v pravosodju noče pogovarjati. Pohvalila se je, da na ta način v LMŠ branijo nivo pravne države in nivo zakonodaje. Karkoli že to v obravnavanem kontekstu pomeni. Dodala je še, da na ta način ne bo sodelovala v razpravi, čeprav bi bilo to še kako potrebno. Razumimo, če lahko, če ne moremo, pa se nasmejmo.
Predsednik sodnega sveta je izpostavil, da se mu zdi nenavadno, da na sejo ni vabljen obravnavani Branko Masleša. Morda ima malo prav, sicer pa je Masleša sam izjavil, da se mu zdi glede na njegovo funkcijo/položaj izpod časti pojasnjevati okoliščine v zvezi z njegovo izobrazbo. Vemo, da je doslej dal izjave le medijem, ki so mu izrazito naklonjeni. Nihče ga doslej še ni vprašal, kako to, da je lahko sodnik v Sloveniji s pravosodnim izpitom iz Bosne, ki v Sloveniji ne velja. Morda je to tudi najpomembnejše vprašanje, saj prav zaradi tega obstaja močan sum, da ga je zaradi posebnih interesov že v bivši državi nastavila politika (CK ZK).
V nadaljevanju je predsednik sodnega sveta primer Masleša zavil v temo. Po njegovem mnenju niso pristojni, ker ni določen postopek preverjanja dokumentov. Morda to res ni določeno, vendar bi se morali kot organ, ki obravnava moralna načela in integriteto, opredeliti, ali je negotovost sprejemljiva. Poleg tega se je po vsem tem, kot navajam že zgoraj, treba vprašati, kako ravnajo v drugih primerih. Sicer so v sodnem svetu res izrazili pričakovanje, da Masleša pokaže dokumentacijo, kar je ta tudi storil, ampak … izkazalo se je, da so vsa ta tipanja zaradi upravičenih dvomov neučinkovita.
Eden za drugim se pravzaprav izgovarjajo, da niso pristojni, da ne morejo ničesar storiti in podobno. Kdo bo torej rešil problem? Morda čas? Masleša se namreč odpravlja v pokoj. Ali je mogoče, da poskušajo vsi skupaj zavlačevati, da bi se problem rešil po naravni poti? Tudi, če Masleši uspe oditi v pokoj, to ne bo odpravilo sence, ki je s tem primerom padla na Vrhovno sodišče RS in na pravosodje kot celoto. Ali za sodnike ne velja, da morajo izpolnjevati tudi delovnopravne pogoje, da lahko zasedejo delovno mesto?
Glede na to, da je Masleša po vseh predhodnih lansiranjih različnih dokumentov pokazal dokumente iz lastnega arhiva, se postavlja vprašanje, ali delodajalec (Vrhovno sodišče) nima te dokumentacije. V fdržavnem zboru je bilo tudi omenjeno, da je šel Masleša skozi več postopkov imenovanj. Pri tem ga je obravnavala mandatno volilna komisija DZ. Po mojem vedenju vsak organ v postopkih odločanja proučuje določeno dokumentacijo in jo po odločanju tudi arhivira. To je nujno zaradi morebitne kasnejše potrebe po pojasnitvi svojih odločitev.
Kaj prikrivajo?
Po vsem navedenem je nemogoče, da so dokazila o Masleševih pogojih za zasedbo mesta vrhovnega sodnika nedosegljiva. In to komerkoli. Res neverjetno in nerazumljivo. Imamo dejstvo, da je Masleša tam, kjer je, na drugi strani pa, da nima nihče dostopa do njegove personalne mape, kjer bi lahko ugotovili, ali tam manjkajo ključne stvari. Kaj prikrivajo? Preveč je vprašanj v zvezi z Maslešo, da bi šli kar tako mimo.
Če se vrnem k šahovski partiji; Masleši bi moralo zmanjkovati časa, videti pa je, da bo urna zastavica padla na nasprotni strani. Trenutno Masleša vse na drugi strani šahovnice drži v pat poziciji. Ne moremo ne naprej in ne nazaj, ker je zmanjkalo potez »by the book«, Masleši pa je prav to cilj. Pri celi zadevi se vsiljuje misel, da dejansko velemojster igra z diletanti. Igra se je namreč prevesila v fazo, ko vsem zmanjkuje materialnih podlag, Masleša pa jih prav zaradi tega ne potrebuje.
Davorin Kopše
Feb 01, 2022